Strokovna skupina iz Cerna na obisku v Sloveniji

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije je skupaj s sodelavci članom strokovne skupine predstavil širše področje znanosti, raziskav in inovacij. Papič je ob tem izpostavil rekordne zneske, ki jih vlada namenja temu področju, so sporočili z ministrstva.

"Že lani smo za znanost in inovacije namenili rekorden znesek, letos pa je ta še za 30 odstotkov višji. Na voljo je več kot pol milijarde evrov za znanost in inovacije, in sicer 415 milijonov evrov v proračunu ministrstva, 35 milijonov evrov v proračunih drugih ministrstev, skoraj 100 milijonov evrov pa bo na voljo iz evropskih sredstev," je predstavil minister.

Prav tako je zagotovil, da si Slovenija želi postati polnopravna članica Cerna. "Ne predstavljam si, da slovenske znanstvenice in znanstveniki ter gospodarstvo ne bi sodelovali s Cernom," je dejal.

Kot so spomnili na ministrstvu, sodelovanje že poteka, vendar v omejeni obliki, saj ima Slovenija trenutno status pridružene članice, s polnopravnim članstvom pa se bodo odprle nove možnosti za sodelovanje.

Prvi dan obiska so se člani strokovne skupine seznanili še z delovanjem superračunalnika Vega, ki del svojih računskih zmogljivosti že zdaj namenja projektom Cerna, ter se srečali s predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in podjetij, ki že sodelujejo s Cernom oz. si želijo sodelovati.

"Danes je v bazi Cern registriranih 70 slovenskih podjetij, od tega jih je 20 že pridobilo naročila, identificiranih pa je tudi kar nekaj potencialnih podjetij za vpis v bazo Cern," je, kot so sporočili iz GZS, dejala direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo pri GZS Natalija Stošicki.

Leto 2023 je bilo po njihovih navedbah najuspešnejše doslej, saj je Slovenija, po še neuradnih podatkih, uspela izkoristiti 78 odstotkov vseh vloženih sredstev, kar znaša približno 1,7 milijona švicarskih frankov. Gre za vrednost poslov, ki so jih slovenska podjetja sklenila s Cernom v primerjavi s članarino, ki jo je plačala država, so zapisali pri GZS, ki je na podlagi pogodbe z ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije vstopna točka za Cern in hkrati pospeševalec vključevanja slovenskih podjetij v Cern.

"Sodelovanje v Cernu ne prinaša koristi le znanstveno-raziskovalni sferi, ampak tudi slovenskim podjetjem, ki lahko Cernu ponudijo svoje znanje in storitve," pa je prepričan direktor Centra za mednarodno poslovanje pri GZS Matej Rogelj. Ob tem je ocenil, da ta možnost še ni dovolj prepoznana med slovenskimi podjetniki, saj se sodelovanje s Cernom še vedno razume bolj akademsko oziroma znanstveno.

Predstavniki Cerna so se srečali tudi s predstavniki Instituta Jožef Stefan, ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko, prorektorjem za raziskave in razvoj Univerze v Ljubljani ter rektorjem Univerze v Novi Gorici. Vse omenjene institucije že zdaj odlično sodelujejo s Cernom, so poudarili na ministrstvu.

Pozno popoldne so se predstavniki Cerna srečali tudi s študentkami in študenti ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko.

Drugi dan obiska se bodo člani strokovne skupine srečali s predstavniki urada predsednice republike in ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter si ogledali cerkniško podjetje Elgoline, ki sodeluje s Cernom.

Strokovna skupina bo na podlagi dvodnevnega obiska v Sloveniji pripravila poročilo o stanju pripravljenost države na polnopravno članstvo in ga predala najvišjemu organu organizacije - svetu Cerna. Ta bo nato odločal o potrditvi polnopravnega članstva Slovenije. Sledili bodo formalni postopki v Cernu in Sloveniji, tako da lahko uraden sprejem med polnopravne članice pričakujemo v začetku leta 2025, so pojasnili na ministrstvu.

Slovenija je leta 2016 podpisala sporazum o pridruženem članstvu v Cernu, predviden datum, ko naj bi država postala polnopravna članica in s tem pridobila tudi glasovalne pravice v svetu Cerna, pa je bil julij 2024.

Kot so pred časom na ministrstvu zapisali za STA, "tudi Cern realno priznava, da je prvotni cilj - julij 2024 - nedosegljiv, med drugim zaradi njihovih notranjih postopkov, ki zahtevajo več časa". Mednarodno pogodbo bo moral z večinsko podporo ratificirati tudi državni zbor, država pa bo morala pripraviti tudi druge potrebne dokumente na nacionalni ravni, so takrat pojasnili.

Kot polnopravna članica bi Slovenija pridobila glasovalne pravice v svetu Cerna, ki jih trenutno nima, povišala pa bi se tudi članarina oziroma prispevek za članstvo Slovenije v Cernu, ki sicer vsako leto narašča. V letu 2023 je ta znašal 2,2 milijona švicarskih frankov, kar predstavlja 70 odstotkov polnega prispevka, letos 2,4 milijona frankov oziroma 80 odstotkov polnega prispevka, v času polnopravnega članstva pa bo ta znašal okoli 3,1 milijona švicarskih frankov.