Spruk za StudioEF: Geopolitične razmere kličejo po razpršitvi trgovinskih tokov

Spremenjene geopolitične razmere je treba po Sprukovih besedah razumeti predvsem v kontekstu geopolitične tekme med ZDA in Kitajsko. "Kitajska skuša svoje primerjalne prednosti iskati v razvoju umetne inteligence, z izvozom tehnologije v zahodne države pa posredno tja izvaža tudi svoj model vladanja, ki temelji na strogem nadzoru prebivalstva," je dejal.

Poudaril je, da kriza multilateralizma nikakor ni le težava zadnjih let. "Vsaka velesila - včasih je bila to Sovjetska zveza, danes sta to Kitajska in ZDA - skuša prek spodkopavanja temeljev multilateralizma uresničevati cilje svoje zunanje politike," je dejal.

Vendar pa je diplomacija po njegovih ocenah danes pred posebej zahtevnim izzivom, saj je obseg kitajskih naložb v tujini ogromen. Gre za "megainvesticijske" projekte, ki jih Kitajska izvaja na primer v Afriki in na Bližnjem vzhodu. "Ob tem pa se je treba zavedati, da kitajski ekonomski model ni naklonjen trajnostno naravnani gospodarski rasti," je izpostavil. Takšni projekti države tako po njegovih besedah spravijo v neke vrste past, saj so jih primorane financirati, čeprav imajo ničelno stopnjo donosa ali pa celo negativen donos.

Največja težava Evrope v tem kontekstu je po Sprukovem mnenju vse bolj izrazita delitev na sever in jug. Če je v času najhujše migrantske krize breme financiranja padlo bolj na južne države, so po napadu Rusije na Ukrajino financiranje pomoči slednji v veliki meri prevzele severne, je dejal. "Enotnost Evrope bo vse bolj postavljena pod vprašaj. To bo še posebej veljalo v primeru, da bo EU odlašala s širitvijo na Zahodni Balkan. Če teh držav ne bo vključila, jih bo verjetno v prej omenjene projekte vključila Kitajska," je opozoril.

Mnoga evropska podjetja zaostrene geopolitične razmere občutijo predvsem v obliki nenehne negotovosti. Ena najbolj učinkovitih rešitev za to je po Sprukovih besedah razpršitev trgovinskih tokov. Iz gospodarstva je slišati tudi pozive k manj regulirani industrijski politiki, a je zmanjševanje regulacije po Sprukovih besedah vedno tvegano. "Politika prekomerne deregulacije namreč s seboj prinese hude negativne eksternalije, predvsem za javno zdravje in varstvo okolja," je poudaril.

Primer države, ki si je s pretirano deregulacijo nakopala težave, so po njegovih besedah ZDA. Dohodki ameriških gospodinjstev so namreč v 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je v državi začela obsežna deregulacija, začeli stagnirati. Posledično se je povečala družbena neenakost, to pa je vodilo v različne družbene konflikte.

Odgovor na vprašanje, kje bo Slovenija čez deset let, je zaradi številnih neznank tako po Sprukovih besedah težko podati. Pomemben dejavnik bosta nedvomno demografija in sposobnost zagotavljanja vzdržne gospodarske rasti, je poudaril. "Treba bo najti vmesno pot med modelom vitke države, ki spodbuja inovativnost in produktivnost, ter ohranitvijo socialne države, ki preprečuje preveliko družbeno neenakost," je dejal.