Sredstva za raziskovalno-razvojno dejavnost leta 2022 znova višja
Ljubljana, 10. marca - Bruto izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost so se leta 2022 že peto leto zapored občutno povečali ter se povzpeli na 1,2 milijarde evrov, kar je 7,4 odstotka več kot leto prej. Kljub rasti pa Slovenija po obsegu vlaganj, izraženim v deležu bruto domačega proizvoda (BDP), že tretje leto stagnira, je ta teden objavil statistični urad.
Obseg vlaganj v raziskovalno-razvojno dejavnost, izražen v deležu BDP, je znašal 2,10 odstotka. To Slovenijo uvršča pod povprečje EU (ocenjeno na 2,24 odstotka BDP), kamor je padla leta 2016 in izgubila mesto med vodilnimi inovatorkami, so poudarili državni statistiki.
Slovenija je po njihovih navedbah tudi še daleč od cilja, zastavljenega v resoluciji o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030, in sicer, da bodo do navedenega leta vlaganja v znanstvenoraziskovalno, razvojno in inovacijsko dejavnost obsegala 3,5 odstotka BDP.
Tako z vidika izvajanja kot tudi financiranja je raziskovalno-razvojna dejavnost skoncentrirana v poslovnem sektorju. Leta 2022 so izdatki sektorja za to dejavnost znašali 840 milijonov evrov oz. 1,47 odstotka BDP. Finančni prispevki poslovnega sektorja za dejavnost pa so obsegali 527 milijonov oz. 0.92 odstotka BDP. Po podatkih statistikov je bilo 26 odstotkov državnih finančnih virov, 29,4 odstotka pa iz tujih.
Največ sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti v poslovnem sektorju je bilo porabljenih v predelovalnih dejavnostih. Te so lani za dejavnost potrošile 637 milijonov evrov, kar je bilo več kot polovico vseh izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost ali 1,1 odstotka BDP. Kot so zapisali statistiki, so največ k temu prispevali izdatki v dejavnostih proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov ter proizvodnje električnih naprav.
V izvajanje raziskovalno-razvojnih dejavnosti je bilo leta 2022 vključenih 25.336 oseb oz. 27 manj kot leto prej. Med njimi je bilo 17.015 ali 67,2 odstotka raziskovalcev (65 odstotkov moških in 35 odstotkov žensk), kar je za 733 več oseb kot leto prej. Delež raziskovalk je bil najvišji v medicini (62 odstotkov), najnižji pa v tehniških in tehnoloških vedah (19,5 odstotka).