Na okrogli mizi poudarili pomembno vlogo humorja pri komuniciranju znanosti širši javnosti

Ljubljana, 18. marca - Humor in avtentičnost znanstvenikov lahko igrata pomembno vlogo pri njihovi komunikaciji znanosti, saj pri javnosti vzbudita večje zanimanje zanjo, so na prvi okrogli mizi Dnevov Jožefa Stefana poudarili govorci. Menijo, da se večina dobre in sproščene komunikacije lahko priuči z izobraževanjem, ki pa ga v Sloveniji premalo spodbujamo.

Ljubljana, IJS.
Odprtje Dnevov Jožefa Stefana v počastitev spomina na slovenskega fizika Jožefa Stefana, rojenega 24. marca.
Okrogla miza z naslovom Zabavna znanost: The Big Bang Theory po slovensko.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Po besedah stand up komika in matematika s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Uroša Kuzmana je biti predavatelj in poleg tega imeti še smisel za humor lahko zelo naporno. Kot je poudaril, je za to, da ti določena šala uspe in da jo ljudje razumejo, potrebno pri publiki najti neke skupne interese oz. skupna predznanja. Z njim se je strinjal tudi stand up komik Aleš Novak, ki je poudaril, da je težje najti skupne točke, ko gre za širšo publiko. Menita, da dobra podlaga za humor zagotovo obstaja tudi v znanstvenih krogih.

"Ne glede na to, kaj delamo, imamo vsi skupne stvari, ki nas frustrirajo, kar je lahko že dobro izhodišče. Res pa je, da ko zapustimo ta znanstveni mehurček, mogoče to ni več tako zanimivo," je dejal Kuzman.

Današnji govorci so se strinjali, da je zlasti avtentičnost tista, ki komika naredi dobrega. Podobno pa je tudi pri znanstvenikih, ki želijo na bolj zabaven način širši javnosti komunicirati znanost in svoje dosežke. Po besedah Anje Kranjc Horvat s Science Gateway Centra v Cernu cilj znanstvenikov, ko razlagajo znanost splošni javnosti, ni, da bo publika začela brati znanstvene članke, ampak da bo dobila občutek, da so tudi znanstveniki ljudje in da kar razumejo oni, lahko razumejo tudi drugi.

Tudi sama se trudi znanost na čim bolj avtentičen in zabaven način približati javnosti. "Že to, da na primer oblečem krilo z motivi psov, je lahko dobra metoda, saj na ta način ljudje vidijo, da sem bolj 'dog person'. Če imam v publiki tujce, povem kakšno besedo v njihovem jeziku itd. Vedno nekako poskusiš dati delček sebe zraven, saj te tako dojemajo kot nekoga, ki mu lahko zaupajo," je izpostavila.

Po mnenju mikrobiologinje Arijane Filipić z Nacionalnega inštituta za biologijo je kakršenkoli način znanstvenikov, da približajo znanost širši publiki, dober, še vedno pa se ji zdi, da je humorja v znanosti absolutno premalo. Pri tem se je dotaknila tudi predsodka, da lahko humor spodkoplje kredibilnost nečesa. Kot je poudarila, se temu vsak znanstvenik lahko izogne z dobro pripravljenostjo na svoj nastop. "Če publiki pokažeš, da veš o čem govoriš, da znaš zagovarjati svoje rezultate raziskav, tista mala doza humorja bistveno pripomore k temu, da tematiko približaš širšemu občinstvu," je izpostavila.

Govorci so poudarili, da nekateri znanstveniki preprosto nikoli ne bodo vešči v dobri komunikaciji znanosti, da pa se večina te veščine lahko priuči z izobraževanjem, ki pa ga v Sloveniji še vedno premalo spodbujamo. "Veliko ljudi nima priložnosti, da bi več delali na komunikaciji znanosti. Nekaj bomo zato morali spremeniti tudi na državni ravni," je dejala Filipić.

Okrogla miza je na IJS potekala v sklopu Dnevov Jožefa Stefana, ki so se začeli danes in bodo potekali vse do sobote. Na odprtju je udeležence pozdravil tudi direktor ustanove Boštjan Zalar, ki je poudaril pomembnost populariziranja znanosti. "Danes smo bombardirani z vsemi mogočimi mediji, zato tudi raziskovalci čutimo potrebo, da ne samo pasivno, ampak tudi bolj aktivno promoviramo svoje delo. Ravno to je poslanstvo Dnevov Jožefa Stefana," je dejal.