S projektom izpostavili prednosti proizvodnje oglja iz ostankov biomase
Ljubljana, 19. marca - Partnerji iz Slovenije, Avstrije in Italije so uspešno zaključili projekt Alps4GreenC, ki ga je koordiniral Kemijski inštitut. V okviru projekta so vzpostavili prvo transnacionalno vrednostno verigo za biooglje v regiji, ob tem pa izpostavili potenciale zelenega ogljika za doseganje podnebno-energetske odpornosti območja.
Partnerji so v okviru projekta izvedli več aktivnosti, vključno z množičnim zbiranjem ostankov biomase, laboratorijskimi testiranji, pilotno proizvodnjo biooglja in vzpostavitvijo interaktivnega zemljevida za povezovanje deležnikov v regiji, so danes sporočili iz Kemijskega inštituta.
V sklopu projekta, ki so ga izvedli v okviru programa Interreg Alpine Space, so se ukvarjali z izrabo ostankov biomase kot surovinskega vira za proizvodnjo biooglja. Za izvedbo laboratorijskih in pilotnih raziskav so v vseh treh državah pripravili kampanjo zbiranja trdnih ostankov biomase. Pozivu se je odzvalo 22 organizacij.
Na podlagi določenih karakteristik ostankov biomase sta projektna partnerja Free University of Bolzano (UNIBZ) in avstrijsko podjetje BEST izbrala deset vrst biomasnih ostankov, ki so jih testirali in karakterizirali v laboratorijih, dve vrsti pa so termokemično preoblikovali v biooglje s tehnološkim postopkom uplinjanja oziroma pirolize.
Na ta način je UNIBZ pilotno proizvedel biooglje iz lesa iglavcev, ki ga je poškodoval lubadar. Podjetje BEST je s postopkom pirolize pilotno proizvedlo biooglje iz ostankov orehovih lupin. Odsek za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta pa je v zaključni fazi raziskovalnega dela izvedel analizo pridobljenega biooglja, s čimer so pridobili oceno potenciala uporabe zelenega biooglja v kmetijstvu.
Podrobne analize so po navedbah Kmetijskega inštituta potrdile primernost za proizvodnjo biooglja iz izbranih biomasnih ostankov orehovih lupin, škrobnih ostankov, ki nastanejo pri proizvodnji otrobov, presejalnih prestrežkov pri kompostiranju, pirinih luščin, obreznin trte, lesnih sekancev, ostankov kostanjevega lesa brez taninov, ostankov lesa iglavcev, ki ga je napadel lubadar, kavnih plev in rečnih naplavin.
V sklopu projekta so razvili tudi interaktivni zemljevid za kategorizacijo gospodarskih dejavnosti, povezanih z dobavnimi verigami biomasnih ostankov v regiji in drugod po Evropi.
Kot so pojasnili na inštitutu, se lahko biooglje uporablja za izboljševanje tal v kmetijstvu, ker v zemljini zaradi svoje strukture zagotavlja habitat zemlji koristnim mikroorganizmom, s svojo bazičnostjo nevtralizira kislo prst, zadržuje vodo in dušik ter jih sprošča nazaj v okolje, kar dobro vpliva na rodovitnost tal in zmanjša porabo kemičnih gnojil.
Pridobiva se s termokemičnima postopkoma obdelave biomase - pirolizo in uplinjanjem. Biooglje omogoča zmanjševanje podnebnih sprememb prek shranjevanja ogljika v stabilno obliko. Proizvodnja biooglja namreč povzroči samo do 50 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida, ki ga povzroči zgorevanje ali naravna razgradnja biomase. Biooglje uporabljajo v več evropskih državah, kot so Avstrija, Italija, Nemčija in Danska.