Na navzočnost človeka po raziskavi najbolj občutljive velike zveri
Ljubljana, 21. marca - Divje živali se na navzočnost človeka v njihovem okolju odzivajo različno. Najbolj občutljive so velike zveri, ki zato najbolj spremenijo svoje življenjske vzorce. V Sloveniji so največje spremembe opazili pri rjavih medvedih, ki so zaradi človeka spremenili svoje navade in so bolj aktivni ponoči, je pokazala najnovejša raziskava.
V študiji je 220 raziskovalcev iz celega sveta, vključno s Slovenijo, združilo podatke o aktivnosti 163 vrst sesalcev. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotavljali, kako se divje živali odzivajo na ljudi v svojem okolju, rezultate pa so pred nekaj dnevi objavili v znanstveni reviji Nature Ecology and Evolution, je danes sporočil profesor Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete.
Raziskava je dokazala, da so živali, kadar se navzočnost ljudi v naravnem okolju zmanjša, bolj aktivne. "To kažejo na pomen omejevanja rekreacije in druge človeške aktivnosti v najbolj ohranjenih in občutljivih delih okolja. To je možno doseči z ustvarjanjem mirnih con ali sezonskimi omejitvami v času, ko so živali denimo v obdobju parjenja," je povedala kanadska raziskovalka in ena od vodilnih avtorjev raziskave Kaitlyn Gaynor iz univerze v Britanski Kolumbiji.
Drugačne odzive so živali pokazale, kadar je stikov z ljudmi več. V tem okolju so zato, da se izognejo stiku, postale bolj aktivne v nočnem času. Kot najbolj občutljive na človeka so se pokazale velike zveri, ki so na svetovi ravni tudi tiste vrste, med katere ljudje najmočneje posegajo. Odzivi pa so bili po drugi strani precej drugačni pri rastlinojedcih, ki se neredko celo približujejo človeškim naseljem, da bi se izognili plenilcem, so navedli avtorji.
Kot je pojasnil Krofel, je del raziskave potekal tudi v Sloveniji, kjer so raziskovalci iz Univerze v Ljubljani in Zavoda za gozdove Slovenije največji odziv opazili pri medvedu. "Raziskovalci upajo, da bo novo znanje olajšalo sobivanje ljudi in živali ter omogočilo bolj učinkovito blaženje negativnih posledic rekreacije in druge človekove dejavnosti v naravi," je zapisal.
Vedenje o tem, kako se različne vrste med seboj razlikujejo v odzivih na srečanje s človekom v svojem okolju in kako se ti odzivi razlikujejo med različnimi območji, je po njegovem mnenju zelo pomembno, saj pritiski na naravo zaradi človeške aktivnosti, kot so turizem, rekreacija, vožnja v naravnem okolju in izkoriščanje naravnih virov, naraščajo.