Prirodoslovno društvo obeležilo 90 let društva in revije Proteus

Na dogodku so med drugim razpravljali o raziskovanju vesolja, genomu, spreminjanju epidemičnih bolezni v družbi, o vse večjih spremembah v naravi in človekovem okolju, izumiranju živalskih in rastlinskih vrst, o varovanju okolja preko mobilnega telefona, o energijskih virih prihodnosti in o umetni inteligenci. Spregovorili so tudi o zadnjih odkritjih, denimo tem, da lahko umetna inteligenca prispeva k razvoju jedrske fuzije, ki predstavlja energetski vir prihodnosti.

Ena od osrednjih tem simpozija je bila posvečena 90-letnici izhajanja revije Proteus, ki mlade od osnovne šole naprej po vsej Sloveniji navdušuje za naravo, naravovarstvo, fiziko, kemijo in biologijo. Kot je povedal njen častni član Andrej Seliškar, ki je že več kot 50 let član Prirodoslovnega društva, so leta 1933, ko je začela revija izhajati, pisali o nenavadnem spolnem življenju človeške ribice, se spraševali, ali je uživanje ostrig nevarno človeškemu zdravju, ugotavljali, ali je nafta organskega ali anorganskega izvora, skrbelo jih je tudi, da je človeška bolha tik pred izumrtjem. "Današnja številka pa poroča o ustvarjanju atosekundnih sunkov svetlobe za preučevanje dinamike elektronov. Tako zelo je v 90 letih napredovalo naše poznavanje sveta okrog nas," je poudaril Seliškar.

Predsednik društva Radovan Komel je poudaril, da je simpozij pregled izjemnega napredka na področju znanosti v zadnjih 90 letih. Urednik revije Proteus Tomaž Sajovic pa je izpostavil pomen pisanja o znanosti v slovenskem jeziku.

Revija Proteus - mesečnik za poljudno naravoslovje, je najstarejša slovenska poljudnoznanstvena revija. Od leta 1933 jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije, ena najstarejših nevladnih organizacij pri nas.

Revija na poljudnoznanstveni način predstavlja dosežke slovenske znanosti in izpostavlja novosti iz tujine. Med avtorji prispevkov so uveljavljeni raziskovalci, profesorji, zdravniki, učitelji v srednjih in osnovnih šolah, študenti, dijaki in ljubitelji narave. Doslej je avtorska besedila za revijo prispevalo približno 2000 avtorjev, 86 letnikov revije pa skupno obsega več kot 22.000 strani.

Ideja o reviji Proteus sicer sega v leto 1918, ko so v Tiskovni zadrugi že pripravili naslovnico nove revije z imenom Priroda, za urednika je bil predviden Pavel Grošelj, vendar do uresničitve ni prišlo. 15 let kasneje, maja leta 1933, so na sestanku prirodoslovne sekcije Muzejskega društva ponovno razmišljali o časopisu, tokrat z imenom Priroda in tehnika. Za urednika so spet prosili Pavla Grošlja, ki pa je za revijo predlagal ime Proteus, po znani jamski človeški ribici. Oktobra istega leta je izšla prva številka revije, v notranjosti bogato okrašena z vinjetami.

Po Grošlju je urednikovanje za kar 23 let prevzel Lavo Čermelj. Revija je izhajala neprekinjeno z izjemo kulturnega molka med drugo svetovno vojno. Po vojni je revijo vodilo več urednikov: Alija Košir, Anton Peterlin, Anton Ramovš, France Adamič, Tone Wraber, Matija Gogala, Stane Peterlin, Ivan Kreft, Samo Ribarič, Matjaž Mastnak, Janja Benedik in Sašo Dolenc, sedanji urednik pa je že 18. leto Tomaž Sajovic.