Raziskava pokazala možnosti boljše rehabilitacije po možganski kapi
Koper, 3. aprila - Rehabilitacijo po možganski kapi je mogoče izboljšati s kombinacijo gibalne in miselne vadbe ter diete, so pokazali prvi izsledki čezmejnega projekta XBrain.net, ki so jih danes predstavili na Znanstveno-raziskovalnem centru (ZRS) Koper. V bolnišnicah v Izoli in Trstu bodo ugotovitve prihodnji mesec prvič uporabili v praksi.
Koper, Center humanističnih znanosti ZRS Koper.
Novinarska konferenca s predstavitvijo rezultatov študije gibalne neaktivnosti.
Predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave ZRS Boštjan Šimunič, predstojnik oddelka za kirurgijo v Splošni bolnišnici Izola Mladen Gasparini, profesor na univerzi v Padovi Marco Narici, profesor na univerzi v Trstu Gianni Biolo, direktor ZRS Koper Rado Pišot, namestnik predstojnika Inštituta za kineziologijo Uroš Marušič.
Foto: Bojan Kralj/STA
Upad telesnih sposobnosti zaradi dolgotrajnega ležanja v bolnišnici se zmanjša za 20 do 30 odstotkov, če se bolnik pred operacijo en mesec pripravlja po posebnem protokolu, med ležanjem po dve uri doživlja svet navidezne resničnosti in dobiva za 50 odstotkov več beljakovin od predvidenih v najnovejših smernicah klinične prehrane, je direktor ZRS Rado Pišot strnil dosedanje ugotovitve raziskave.
Do ugotovitev so prišli po analizi poskusa z dolgotrajnim ležanjem, ki so ga izvedli avgusta lani v izolski bolnišnici. Takrat so izbrali tri skupine s po deset zdravimi prostovoljci. V dveh so bili preiskovanci stari med 65 in 70 let, kar je povprečna starost bolnikov z možgansko kapjo. V bolnišnici so ležali deset dni. V tretji skupini so bili mlajši, ležali pa so 14 dni.
Člane prve skupine starejših so pred ležanjem pripravljali z gibalnimi vajami v laboratoriju Mediteranskega centra zdravja. Med ležanjem so jih spodbujali k razmišljanju o gibanju s pomočjo naprav za navidezno resničnost. Njihovo dieto so obogatili z beljakovinami. Druga skupina ni bila deležna teh ukrepov.
Pri starejših so zabeležili bistveno hitrejši upad gibalnih sposobnosti, te pa se v nasprotju z mladimi po 14 dneh niso povrnile na začetno raven, je povedal predstojnik Inštituta za kineziološke raziskave na ZRS Boštjan Šimunič. Kot je pojasnil, niso odkrili velikih funkcionalnih sprememb, na primer pri hitrosti hoje, do velikih sprememb pa je prišlo na celičnem nivoju.
Prehranski vidik raziskave je vodil profesor z univerze v Trstu Gianni Biolo, ki je tudi glavni koordinator projekta v celoti. Rezultate je označil za navdušujoče. Kot posebej pomembno je poudaril, da niso zabeležili sprememb metabolizma, ki bi lahko prispevale k razvoju diabetesa tipa 2.
Profesor z univerze v Padovi Marco Narici pa je dejal, da so po dolgotrajnem ležanju odkrili morfološke spremembe struktur, ki omogočajo komunikacijo med živčevjem in mišicami. Pri starejših se je ta pojavila že po desetih dneh, kar pomeni, da lahko tako dolgo ležanje povzroči kronične težave. Povedal je, da tesno sodelujejo tudi s skupino raziskovalcev v Vidmu, ki je dokazala, da dolgotrajno ležanje povzroča spremembe tudi na mitohondrijih.
V izolski bolnišnici bodo prihodnji mesec začeli priporočila uporabljati pri resničnih bolnikih. Vzpostaviti nameravajo t.i. aktivno sobo, v kateri bodo platforme s senzorji, namenjene motiviranju bolnikov, je povedal namestnik predstojnika Inštituta za kineziologijo Uroš Marušič. Kot je pojasnil, gre v bistvu za računalniško igrico, pri kateri bolniki z majhnimi spremembami ravnotežnega položaja rešujejo izzive na ekranu.
Projekt koordinira Univerza v Trstu, sodelujejo pa še ZRS, Splošna bolnišnica Izola in italijansko javno podjetje ASU GI, ki upravlja bolnišnice na Tržaškem in Goriškem. Projekt je skupaj vreden približno 750.000 evrov, od tega je skoraj 600.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija.