V čebelariju na strehi NIB čmrlji živijo precej običajno čmrlje življenje

Ko se obiskovalec sprehodi do stavbe NIB na Večni poti 121 v Ljubljani, se mu v pomladnem času pogled gotovo najprej ustavi na nasadu japonskih češenj pred inštitutom. Če pogleda nekoliko višje, pa lahko na strehi te raziskovalne institucije razkrije delček manjšega lesenega objekta. Gre za čebelarij, ki predstavlja eno najpomembnejših novih pridobitev tega raziskovalnega inštituta.

Ob vstopu na streho inštituta najprej preseneti arhitekturna zasnova čebelarija. Na prvi pogled spominja na počitniško brunarico, dvignjeno na robustnih stebrih. Idejo zanj je zasnoval raziskovalec opraševalcev z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov Danilo Bevk, ki se z opraševalci sicer ukvarja že več kot 30 let.

"Ravno nad čmrlji sem se navdušil, ko sem bil star manj kot 10 let in mi je oče pokazal, kako so jih otroci včasih lovili, jih naselili v škatlo in prinesli domov," je povedal za ekipo STA, ko nas je povabil v čebelarij.

Dokaj preprost in majhen prostor čebelarija, do katerega vodijo strme stopnice, skriva sicer pestro življenje. V njem domujejo čmrlji, ki lahko prosto letajo v naravo in si tako sami nabirajo hrano. "Živijo torej precej običajno čmrlje življenje," je dejal Bevk. "Ker gnezdijo v laboratoriju, pa jih lahko z različnimi senzorji opazujemo, ne da bi jih pri tem zelo motili," je dodal.

Pri njihovem opazovanju si pomagajo z rdečo svetlobo. Čmrlji namreč za razliko od ljudi rdeče svetlobe ne vidijo, zato se vedejo bolj naravno, ker jih svetloba ne moti. To raziskovalcem omogoča bolj natančno opazovanje njihovega vedenja in aktivnosti brez vpliva umetne osvetlitve.

Trenutno je v čebelariju naseljenih sedem čmrljih družin, ki gnezdijo vsaka v svoji posebni leseni gnezdilnici. Ko pogledamo v eno od njih, gnezda sicer ne vidimo, saj je prekrito z mahom, na njem pa kljub temu opazimo kakšnega čmrlja. Iz gnezdilnice imajo čmrlji izhod v zunanji svet skozi posebno cev ali, kot pravi Bevk "mostiček". "Če pozorno gledaš, lahko na njihovih zadnjih nogah ali na dlakavem telesu opaziš cvetni prah," je dejal.

Za potrebe raziskav raziskovalci na NIB čmrlje vzgajajo iz avtohtonih populacij. "Enostavneje bi bilo, če bi kupili uvožene, a so ti druge podvrste. S križanjem in vnosom novih bolezni bi lahko ogrozili avtohtone populacije, zato ne želimo, da bi prišli v okolje," je povedal Bevk.

Preden čmrlje družine naselijo v čebelarij, jih sicer vzgojijo v posebnem, ločenem laboratoriju. Ulovljene matice namestijo v gojilne posodice in jih zaprejo v klimatsko komoro s primerno temperaturo in količino vlage. "Matice sčasoma odležejo jajčeca in s tem ustvarjajo družine. Ko ima posamezna družina vsaj 15 delavk, pa jih preselimo v gnezdilnice v čebelarij," je pojasnil.

Letos že sedmič obeležujemo svetovni dan čebel. Čeprav ima dan ime po čebelah, pa je namenjen vsem opraševalcem, tako medonosni čebeli kot divjim opraševalcem, torej čmrljem, čebelam samotarkam, muham trepetavkam, metuljem. Opraševalci so po besedah Bevka pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti.

Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 130 milijonov evrov letno. Več kot polovico opraševanja v kmetijstvu pa opravijo prav divji opraševalci. Na inštitutu vedno bolj spoznavajo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Njihove raziskave so zato osredotočene na varstvo opraševalcev za zanesljivo opraševanje v kmetijstvu.

Čeprav na prvi pogled čmrlji delujejo počasni in leni, ravno slednji pri tem igrajo ključno vlogo. "Brez njih bi marsikaj ostalo neoprašeno, še posebej v slabem vremenu," je poudaril Bevk. Pomladi, ko cveti sadno drevje, je namreč slabo vreme zelo pogosto, kar pa čmrljev ne ustavi. Zaradi sposobnosti ogrevanja telesa, čokatega telesa in goste poraščenosti z dlačicami so namreč prilagojeni na letanje tudi pri nizkih temperaturah. "Dejavni so tako v dežju, mrazu in vetru," je dodal.

Obenem veljajo tudi za zelo hitre opraševalce. "V enakem času oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot čebela, ker so bolj kosmati in večji, pa na cvetu odložijo tudi več cvetnega prahu," je pojasnil.

Posebnost je prav tako njihova sposobnost opraševanje s stresanjem, ki ga medonosna čebela ne zmore, potrebujeta pa ga na primer paradižnik in borovnica. "Ko so že v začetku 80. let ugotovili, da lahko na tak način oprašujejo čmrlji, se je začela množična laboratorijska vzreja čmrljev, ki je danes vredna več kot 50 milijonov evrov letno. Čmrlji torej oprašujejo veliko več, kot pa bi lahko sklepali na podlagi njihove številčnosti," je dejal Bevk.

Svetovni dan čebel nas torej opominja na pomen opraševalcev za našo prehransko varnost. Na NIB pa se trudijo, da bi opraševalci lahko še naprej opravljali svoje pomembno delo, je še poudaril Bevk.