STAznanost

Vesoljski teleskop Evklid posnel nove podobe oddaljenih galaksij

Pariz, 23. maja - Evropska vesoljska agencija (ESA) je razkrila drugo serijo posnetkov evropskega vesoljskega teleskopa Evklid, na katerih je med drugim videti nepredstavljivo veliko število oddaljenih galaksij in podobe rojevajočih se zvezd. Evklid je del lani začete šestletne misije, s katero ESA želi raziskati skrivnosti temne snovi in energije.

Pariz. Fotografija grozda galaksij Abell 2390, ki jo je posnel teleskop ESA Evklid. Foto: ESA

Pariz.
Fotografija grozda galaksij Abell 2390, ki jo je posnel teleskop ESA Evklid.
Foto: ESA

Pariz. Fotografija skupine galaksij Dorado, ki jo je posnel teleskop ESA Evklid. Foto: ESA

Pariz.
Fotografija skupine galaksij Dorado, ki jo je posnel teleskop ESA Evklid.
Foto: ESA

Evropsko misijo Evklid so julija lani zagnali kot prvo misijo za raziskovanje skrivnosti temne snovi in temne energije - dveh doslej slabo raziskanih sil, ki sta ključni za delovanje vesolja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na danes razkritih petih posnetkih je videti ogromno masivno kopico galaksij, imenovano Abell 2390, ki je od Zemlje oddaljena 2,7 milijarde svetlobnih let in zajema več kot 50.000 galaksij. Samo v eni galaksiji se sicer lahko nahaja več sto ali celo tisoč milijard zvezd. Nova serija posnetkov med drugim prikazuje tudi nebulo Messier 78 v ozvezdju Orion, kjer se rojevajo nove zvezde, ter spiralno galaksijo NGC 6744, ki je presenetljivo podobna naši Mlečni cesti.

Najnovejši Evklidovi posnetki nakazujejo tudi na sledove temne snovi, katere nevidno prisotnost lahko zaznamo le s tem, da njena gravitacija popači svetlobo. Temna snov in temna energija naj bi sestavljali kar 95 odstotkov vesolja, vendar o njiju še ne vemo skoraj ničesar, navaja AFP.

Misija Evklid je sicer še v začetni fazi, znanstveniki pa nameravajo v prihodnjih letih zbirati in analizirati podatke, ki jih bo razkril teleskop, poimenovan po grškem očetu geometrije. Evklid bo šest let pripravljal tridimenzionalno karto vesolja, z opazovanjem oddaljenih galaksij pa bodo znanstveniki lahko videli stvari, kot so bile v času pred desetimi milijardami let. Toliko časa namreč potrebuje svetloba, da od njih pride do Zemlje.

Znanstveniki ob tem upajo, da bodo prišli do številnih novih odkritij in med drugim identificirali različna nebesna telesa, kot so denimo t. i. potepuški planeti. To so planeti, ki prosto lebdijo po vesolju in niso vezani na gravitacijsko polje nobene zvezde.