Znanstveniki objavili najbolj pregledno študijo o podnebnih spremembah v Sloveniji doslej

Slovenija kljub svoji majhnosti premore izjemno raznolikost podnebnih razmer, ki segajo od sredozemskega podnebja na jugozahodu, preko alpskega podnebja na severu in severozahodu, do zmernega celinskega podnebja v osrednjem in vzhodnem delu države, so v sporočilu za javnost zapisali na ZRC SAZU.

Kot so poudarili, podnebna raznolikost močno vpliva na biotsko raznovrstnost, kmetijske prakse, gospodarski razvoj in življenjski slog prebivalstva. "Vsako podnebje spodbuja razvoj edinstvenih ekosistemov in poljedelskih kultur, od oljčnikov in vinogradov v submediteranskem pasu do gorskih pašnikov in dviga višine gozdne meje v Alpah. Kompleksnost in dinamika podnebja v Sloveniji tako prispevata k bogati naravni in kulturni raznolikosti, hkrati pa predstavljata nove izzive znanosti in tehnološkemu razvoju pri prilagajanju posameznih pokrajin s specifičnimi potrebami na globalne podnebne in družbene spremembe," so navedli.

V pregledni študiji, ki je rezultat sodelovanja slovenskih raziskovalnih ustanov ZRC SAZU, Instituta Jožef Stefan, Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in Gozdarskega inštituta Slovenije, so raziskovalci tako zbrali in analizirali obstoječe podatke o podnebnih spremembah v Sloveniji v celotnem holocenu, obdobju, ki se je začelo po koncu zadnje ledene dobe, pred 11.700 leti.

Študija temelji na izsledkih raziskovalnih programov in temeljnih raziskovalnih projektov, ki jih je več desetletij financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris). Prinaša vpogled v to, na kakšen način in kako hitro so se naravni sistemi in človeške skupnosti prilagajali na spreminjajoče se podnebje skozi tisočletja.

"Le s poznavanjem preteklih podnebnih razmer bomo lahko napovedovali prihodnje podnebne spremembe in njihove posledice. To znanje je ključnega pomena za razumevanje dolgoročnih vzorcev in prilagajanje na nove podnebne razmere," trdijo na ZRC SAZU.

Po besedah Mateja Liparja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU "razumevanje podnebnih sprememb v obdobju holocena zato ni pomembno samo za znanstveno skupnost, temveč je ključno za vse nas, saj bomo tako lažje dojeli, kako se ekosistemi in družbe lahko prilagajajo na podnebne spremembe".

Tekom študije so slovenski raziskovalci pod drobnogled vzeli tako imenovane naravne podnebne arhive, kamor sodijo ledeniki, sedimentne plasti, drevesne branike in kapniki. Sonja Lojen z Odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan je izpostavila, da kapniki, predvsem stalagmiti v slovenskih jamah, ponujajo dragocen vpogled v podnebne razmere tisoče let v preteklosti. "Njihova analiza nam omogoča boljše razumevanje dolgoročnih podnebnih trendov, pa tudi dogodkov, ki so lahko razmeroma kratkotrajni, a imajo dolgoročne posledice," je povedala.

Raziskava vključuje tudi spoznanja palinologije, vede, ki se ukvarja z analizo cvetnega prahu in spor nekdanjih in današnjih rastlin. Kot je pojasnila palinologinja Maja Andrič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, je "z analizo cvetnega prahu iz različnih arheoloških najdišč in sedimentnih plasti mogoče rekonstruirati vegetacijske spremembe v preteklosti, to pa vodi do spoznanj, kako podnebne spremembe in človek vplivajo na rastlinstvo".

Študija posebno pozornost namenja tudi kriosferi, zamrznjenemu delu Zemljine površine, ki med drugim obsega ledenike, sneg, led v jamah in druge ledene oblike. Strokovnjak na tem področju Jure Tičar, ki prav tako prihaja z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, opozarja, da spremembe v tem delu Zemljine površine, kot so taljenje ledenikov in krčenje snežne odeje, neposredno odražajo podnebne spremembe in so pomemben kazalnik globalnih trendov segrevanja. Obenem te izrazite spremembe vplivajo tudi na spremembe pretočnih režimov rek ter izdatnost izvirov.

"Ta spoznanja so ključna za zdravje in naravno ravnovesje ekosistemov, zagotavljanje oskrbe s kakovostno pitno vodo, pojavnost in silovitost naravnih nesreč, uporabo vode v kmetijstvu ali oskrbo z električno energijo," je poudaril Tičar.

Geolog in prodekan Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Andrej Šmuc je dodal, da geološki zapisi in sedimentne študije ponujajo neprecenljive informacije o preteklih podnebnih razmerah in dogodkih. "Razumevanje geoloških procesov in sprememb v sedimentaciji je temeljnega pomena za napoved in preprečevanje posledic podnebnih sprememb v Sloveniji," je poudaril.

Tudi drevesne branike so eden od redkih naravnih arhivov z letno ločljivostjo, kar raziskovalcem omogoča zelo natančne rekonstrukcije različnih meteoroloških parametrov za več sto, celo več tisoč let v preteklost, pa je poudaril strokovnjak na področju rekonstrukcije klime s pomočjo drevesnih branik z Gozdarskega inštituta Slovenije Tom Levanič. "To nam ne omogoča le vpogleda v pretekla klimatska dogajanja, pač pa nam postavlja moderne podnebne spremembe v časovni in prostorski kontekst," je dejal.

Pri preučevanju preteklih podnebnih in drugih okoljskih sprememb pa po besedah predstojnika Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Matije Zorna ne smemo pozabiti na pisne in druge zgodovinske vire, ki ponujajo vpogled v pretekle okoljske razmere. Številni kronisti, z Valvasorjem na čelu, so nam tudi na tem področju, kot je poudaril Zorn, zapustili neprecenljive podatke, ki nemalokrat kažejo, da "podnebje in vreme našim prednikom nista bila vedno najbolj naklonjena".

Avtorji študije poudarjajo, da obsežen pregled podnebnih sprememb zrcali tudi stanje trenutnega znanja o holocenskem podnebju v slovenskih pokrajinah, ki je šele na začetku. Kot so poudarili, na številna vprašanja o posebnih podnebnih dogodkih in njihovem vplivu na okolje v Sloveniji še ni odgovorov, zato so nujne nadaljnje temeljne raziskave. Študija, po katero se podpisujeta še Mateja Breg Valjavec in Mateja Ferk in Mateja Breg Valjavec z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, je dostopna na spletnih straneh revije Acta geographica Slovenica, ki jo izdaja Geografski inštituta Antona Melika ZRC SAZU: https://ojs.zrc-sazu.si/ags/article/view/12798.