Na srečanju osvetlili vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznolikost
Ljubljana, 31. maja - Biotska raznolikost upada, kar se kaže tudi v gozdovih, je bil eden od poudarkov znanstvenega srečanja Gozd in les: Podnebne spremembe in biotska raznolikost, ki so ga v četrtek pripravili na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Sodelujoči so poudarili tudi pomembnost upoštevanja znanstvenih dognanj pri oblikovanju politik, so sporočili z inštituta.
"Znanstveniki že desetletja opozarjajo, da človek s svojo dejavnostjo spreminja podnebje, in dejstvo je, da bi že danes imeli manj težav, predvsem bi bile razsežnosti teh manjše, če bi se oblikovalci politik že pred leti bolj oprli na znanstvena dognanja. Tudi zato smo lani ustanovili podnebni svet, neodvisno vladno znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko," je na posvetu izpostavil državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl.
Predsednik podnebnega sveta Žiga Zaplotnik je medtem udeležence dogodka seznanil s ključnimi dognanji o podnebnih spremembah v Sloveniji ter poudaril osnovne parametre, ki jih bosta morali upoštevati gozdarska znanost in politika. "Od nas je odvisno, kako hitro bomo dosegli ničelne emisije toplogrednih plinov. Vsak akter, pa če je še tako majhen, prispeva h kritični masi, zato mora tudi Slovenija čim prej ustaviti izpuste toplogrednih plinov. Glede na trenutno znanje o podnebnem sistemu se namreč rast temperature ustavi takoj, ko te emisije izničimo," je poudaril.
Strokovnjakinja s področja vplivov ozona na vegetacijo Elena Paoletti pa je predstavila številne dejavnike, ki negativno vplivajo na biodiverziteto, in problematiko raziskav učinkov ozona na delovanje rastlin in kopenskih ekosistemov.
V nadaljevanju so sledile predstavitve raziskav vpliva podnebnih sprememb na gozd in les, srečanje pa se je zaključilo z okroglo mizo, na kateri so osvetlili 20-letno zgodovino intenzivnega monitoringa gozdov v Sloveniji v okviru mednarodnega programa za gozdove (ICP Forests).
O problematiki spremljanja stanja gozdov so razpravljali predstavnica ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Korenjak, Janez Zafran iz Zavoda za gozdove, Kai Schwärzel z Inštituta Von Tühnen iz Nemčije in Nenad Potočić s hrvaškega gozdarskega inštituta. Poudarili so pomen dolgotrajnega mednarodnega spremljanja gozdov, potrebo po posodobitvi obstoječih metod in snemanj ter vključevanje obstoječih aktivnosti v novi EU monitoring gozdov.