Ob obisku EIC o rezervi pri črpanju sredstev za inovacije

Slovenski raziskovalci so razmeroma uspešni na razpisih Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa si želi, da bi se izboljšala tudi uspešnost prijav v programih EIC, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal resorni minister Igor Papič.

S predsednikom upravnega odbora EIC, ki je eno od letnih sej izvedel v Sloveniji, Michielom Schefferjem sta ugotovila, da je število prijav zadovoljivo, da pa je treba izboljšati uspešnost, je dejal Papič in dodal, da je za to ključno zagotoviti dodatno podporo pri prijavah, saj so te kompleksne.

Poleg univerz in inštitutov s svojimi pisarnami za prenos znanja bi lahko podporno vlogo, predvsem za gospodarstvo, prevzela Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), meni minister.

Izpostavil je povečanje sredstev države, namenjenih znanosti, letos glede na lani za 30 odstotkov, prihodnje leto pa bodo vlaganja v znanost glede na leto 2021 praktično podvojena, je poudaril. Novela zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v pripravi, naj bi sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost povečali na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Minister je ocenil, da je stanje pri temeljnih raziskavah zadovoljivo, želijo pa povečati učinkovitost vlaganj tudi na področju inovacij. Poleg podpore pri prijavah na razpise je po njegovem mnenju treba povečati tudi razpoložljivost tveganega kapitala v Sloveniji.

V program EIC za spodbujanje začetnih znanstvenih raziskav je vključenih okoli 10 slovenskih prijaviteljev, v programu pospeševalnik EIC, ki je namenjen podpori startupom, še štiri podjetja, je povedal Scheffer in dodal, da so še možnosti za izboljšanje. Ocenil je, da je znanost v Sloveniji dobra, pri prijavah na razpise EIC pa sta glavna izziva priprava dobrih poslovnih načrtov in zaščita intelektualne lastnine. Pomoč pri tem EIC nudi prek predpriprave na prijavo v programu za podporo startupom.

EIC lahko financira med štiri in pet odstotkov prijavljenih projektov, tisti, ki so dobro ocenjeni, a so pod pragom, pa prejmejo omenjeni pečat odličnosti, ki je lahko podlaga za financiranje na državni ravni, saj so projekti že bili ocenjeni v Bruslju. Minister je napovedal, da bodo takšne projekte podprli z domačimi sredstvi.

Direktorica Javne agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) Špela Stres, ki je tudi članica upravnega odbora EIC, je pozdravila povečevanje sredstev za znanstveno-raziskovalno dejavnost, pri tem podvojitev proračuna agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, kar pomeni, da bosta inovacijska in raziskovalna dejavnost postali primerljivi, ter povezovanje sredstev različnih ministrstev za podporo tako raziskavam kot inovacijam ter tako raziskovalnim organizacijam kot podjetjem.

Aris iz inovacijskih sredstev načrtuje 111 novih razpisnih shem, ki bodo podprle sodelovanje raziskovalcev v raziskovalnih organizacijah in podjetij, je povedala in ocenila, da je dosežen napredek tudi pri organizaciji podpornega okolja. V raziskovalnih organizacijah so vzpostavljene t. i. pisarne za prenos znanja, ki so vedno bolje usposobljene.

Del podpornega okolja je GZS. Generalna direktorica zbornice Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo, da je z novelacijo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti predvideno povečanje pomena sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno sfero, prenosa tehnologij in znanja v gospodarstvo ter podpore razvoju inovacijske dejavnosti gospodarstva.

"Sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo ima še potencial in prostor za izboljšave, prav tako krepitev inovacijske kulture," je dejala Nahtigal.

Generalna direktorica GZS je menila, da bi moral zakon opredeliti pristojnosti zbornice v podpornem okolju. Minister je na drugi strani ocenil, da lahko GZS podporno dejavnost izvaja brez izrecne navedbe v zakonu. Direktorica Arisa je poudarila, da je podporno okolje v zadnjem desetletju zelo napredovalo, da pa je razdrobljeno, tako da bi bilo treba izboljšati sodelovanje.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je dejala, da je vloga EIC priznana kot največji vir financiranja naložb v visoko tehnologijo, saj spodbuja zasebna vlaganja. Slovenija izkazuje zavezanost reševanju izzivov na področju raziskav in inovacij, je ocenila in pozvala, naj država izkoristi čim več evropskih sredstev, da podjetjem pomaga tehnologije, ki so jih uspešno zasnovala in preizkusila, čim prej plasirati na trg, ter naj še naprej podpira pametno specializacijo.