Deležniki v pričakovanju vodikove strategije

Janez Blaž z ministrstva za okolje, podnebje in energijo je danes na okrogli mizi v sklopu tedna Kemijskega inštituta povedal, da je nacionalna vodikova strategija v nastajanju. Njen osnutek je pripravljen, v nadaljevanju priprave pa bi si na ministrstvu poleg dobre usklajenosti z ostalimi vpletenimi vladnimi resorji želeli tudi sodelovanja z deležniki.

Blaž bi tako v nadaljnjem postopku priprave strategije, ki naj bi pomenila razvojni kažipot za vse vpletene na daljše obdobje, predlagal oblikovanje koordinacijskega telesa pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

V okviru tega bi se deležniki z razvojno-raziskovalnega področja, energetike, gospodarstva in državnih ustanov povezali s ciljem dokončati strategijo na način, da bi bili že pri njenem sprejetju opredeljeni ukrepi in dinamika uresničitve ciljev tega strateškega dokumenta.

Nejc Hodnik s Kemijskega inštituta bi bil zelo vesel, če bi vodikovo strategijo napisali na temeljih, ki bi držali več kot dva mandata in bi v vodiku prepoznali priložnost za Slovenijo.

Prepričan je, da se prek pobud, v katere so že vključeni slovenski akterji ali so še v postopku oblikovanja, in temeljnega znanja, ki je v državi, odpirajo številne priložnosti za gospodarstvo in energetsko neodvisnost države. Po Hodnikovi oceni še nismo zamudili vlaka, da te priložnosti dobro izkoristimo, ko bo uporaba vodika dozorela.

Hodnikov kolega Ilja Gasan Osojnik Črnivec kot bistvo strategije vidi jasne usmeritve, na podlagi katerih bodo lahko vpleteni na daljši rok navezovali projekte, začenši z raziskovalno fazo prek razvojne v dokončno inovacijsko in aplikativno.

Simona Lesar z Zasavske gospodarske zbornice pri GZS je pripomnila, da morata raziskovalno-razvojna sfera in industrija tudi na področju rabe vodika delati z roko v roki. V gospodarstvu si želijo vodikove strategije, ki bi vključevala gospodarstvo v celotno verigo vrednosti. Gospodarstvo ne želi biti zgolj uporabnik rešitev na podlagi vodika, ampak želi sodelovati tudi pri razvoju, inženiringu in drugih procesih.

Tilen Sever iz Steklarne Hrastnik, kjer že uresničujejo načrte za rabo vodika v proizvodnem procesu, je medtem ocenil, da lahko gospodarstvo na področju rabe vodika precej naredi samo. Čeprav je cena pridobivanja vodika, še posebej iz obnovljivih virov energije, še vedno zelo visoka, pa jo je na nekaterih redkih področjih mogoče ekonomsko vseeno upravičiti že danes, a težava so po njegovi besedah dolgi postopki za implementacijo tehnologij. Zato bi bilo treba te postopke poenostaviti, obstoječe grozde, ki vodik že izkoriščajo, pa bolje povezati.

Na današnji okrogli mizi na Kemijskem inštitutu so sicer udeleženci spregovorili o trenutnih izzivih rabe vodika. Gregor Dolanc z Inštituta Jožefa Stefana je spomnil, da se vodik že lep čas uporablja kot vstopna surovina v industriji. Novi načini uporabe pa se iščejo v energetiki za shranjevanje in prenos elektrike iz obnovljivih virov energije za večjo stabilnost sistema ter za nadomeščanje fosilnih goriv v prometu, ogrevanju in v industrijskih procesih.

Možnosti za uporabo so velike, a zaviralni dejavnik je stroškovni vidik, saj vodik, pridobljen iz obnovljivih virov energije, ki je skladen s cilji zelenega prehoda, v normalnih razmerah še vedno težko konkurira fosilnim virom. Cena t. i. zelenega vodika je po Dolančevih besedah še vedno šestkratnik tiste iz vodika iz fosilnih goriv.

Da bi našli čim bolj (cenovno) učinkovite načine uporabe vodika, so se slovenski akterji s partnerji iz Italije in Hrvaške že vključili v pobudo Severnojadranske vodikove doline. Osemnajst podjetij, organizacij in občin je nedavno podpisalo tudi konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov, h kateremu želijo privabiti tudi japonske partnerje, po besedah Simone Lesar se oblikujejo tudi pobude za prve lokalne vodikove doline, npr. v Zasavju.

V sklopu evropsko finančno podprtih načrtov za prestrukturiranje zasavske premogovne regije bo v Kisovcu pod okriljem Kemijskega inštituta zaživel Center za demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij, v sklopu katerega bosta delovala laboratorij za vodikove tehnologije in laboratorij za baterijske tehnologije, služil pa naj bi kot demonstracijska ustanova za preskus temeljnih dognanj inštituta na tem področju.

Steklarna Hrastnik je medtem že izvedla pilotni projekt zamenjave plina z vodikom kot virom za proizvodni proces. Prihodnje leto naj bi vodik začeli tudi sami pridobivati, sčasoma pa naj bi tretjino porabe plina zamenjali z vodikom, vsaj mesec ali dva pa bi lahko čez nekaj časa pri proizvodnji uporabljali tudi samo vodik. Takšne sicer še vedno drage procese jim po Severjevih besedah omogoča dejstvo, da so nišni proizvajalec z višjo ceno izdelkov.