STAznanost

Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Ljubljana, 7. junija - Med znanstvenimi novostmi slovenskih založb so tokrat knjige Na ulice! Odraščanje v današnjem času, ki je izšla pri Založbi FDV, Založba ZRC je izdala monografijo Epidemije in zdravstvo - zgodovinski pregled, Mirovni inštitut je izdal delo (Ne)enakost v času krize in vzpona avtoritarizmov, pri založbi Studia humanitatis je izšlo delo antičnega zgodovinarja Géze Alföldyja Rimska družbena zgodovina, Založba Univerze v Ljubljani pa je izdala monografijo z naslovom Geomorfologija krasa Slovenije.

Na ulice! Odraščanje v današnjem času

Pri Založbi FDV je med novostmi monografija Na ulice! Odraščanje v današnjem času, ki sta jo uredili Mirjana Nastran Ule in Eva Strmljan Kreslin. Kot je v recenziji zapisala Tanja Rener, gre v delu za zanimivo srečanje strokovnjakinj iz razvojne in socialne psihologije, pedopsihiatrije in socialne pedagogike ter sodelavk javnega zavoda Mala ulica. V monografiji najdemo zelo zanimiv spoj strokovnih analiz sodobnega otroštva, odraščanja, družinskega in starševskega življenja, socialnopedagoškega uličnega dela, odnosov in vrednot. Skupaj s pomočjo sodelavk Javnega zavoda pa so strokovnjakinje opravile in v monografiji predstavile tudi pomembne inovativne raziskave otroške igre, intervjujev z mamami in očeti, ki obiskujejo dejavnosti Javnega zavoda Mala ulica, ter dodatnih dejavnosti, ki jih nudi Javni zavod kot je ulično delo, vrtišče, gozdna pedagogika.

Epidemije in zdravstvo - zgodovinski pregled

Založba ZRC je izdala monografijo Epidemije in zdravstvo - zgodovinski pregled, v kateri so iz različnih vidikov obravnavane epidemije in nalezljive bolezni, zdravstvene krize in razvoj zdravstva v obdobjih med srednjim vekom in 20. stoletjem na območju današnje Slovenije in v delu Hrvaške. Delo več zgodovinarjev, zgodovinark in umetnostne zgodovinarke je uredila Katarina Keber.

Kot so zapisali pri založbi, avtorji v trinajstih poglavjih predstavijo na novo raziskane vsebine kot so kužne epidemije v 17. stoletju na Kranjskem in Štajerskem, kužne slike v srednjeveškem stenskem slikarstvu Slovenije, okoljsko-zgodovinske poglede na sanitarni kordon v Vojni krajini, položaj ostarelih med epidemijami kolere v 19. stoletju in širjenje malarije med obema svetovnima vojnama. "V knjigi zbrani teksti na novo vrednotijo dosedanje razumevanje epidemij v slovenskem zgodovinopisju, večplastno dopolnjujejo in izboljšujejo poznavanje tematik iz perspektive socialne zgodovine medicine, nekateri pa zaradi povsem novih spoznanj in pristopov vzpostavljajo nova izhodišča za prihodnje zgodovinske raziskave epidemij in zdravstva," so v opisu zapisali pri založbi.

(Ne)enakost v času krize in vzpona avtoritarizmov

Monografija (Ne)enakost v času krize in vzpona avtoritarizmov, ki jo je izdal Mirovni inštitut, obravnava poglabljanje neenakosti, erozijo človekovih pravic in vzpon nedemokratičnih vladavin v sodobnem svetu. Svetu, ki ga zaznamujejo mnogotere krize: podnebna, migracijska, zdravstvena, ekonomska, medijska, vojaška, kriza demokratičnih institucij.

Kot so zapisali pri inštitutu, "delo skozi prizmo kriz in (ne)enakosti analizira nekatere najbolj aktualne družbene probleme in procese: politiko krize kot sodobno obliko vladanja, vzpon populizma, vlogo in delovanje medijev v kontekstu vzpona avtoritarizmov, delovanje pravne države na primerih, kot so predpisi za omejevanje epidemije, deregulacija delovnopravnega varstva in vračanje migrantk_ov, strukturne pomanjkljivosti v institucionalni oskrbi starejših in podružinjenje skrbstvenega dela. Na osnovi raziskovalnih podatkov in analiz neprizanesljivo izpostavlja kršitve človekovih pravic, marginalizacijo in prakse institucionalnega nasilja, obenem pa odpira perspektive za nove začetke. Knjiga je plod dela raziskovalk_cev Mirovnega inštituta, interdisciplinarne skupine, ki raziskuje na področjih politologije, komunikologije, antropologije, politične filozofije, sociologije in prava. Avtorice_ji odpirajo širok in raznolik pogled na zapletene realnosti našega časa."

Delo so uredile Vlasta Jalušič, Mojca Pajnik in Majda Hrženjak.

Rimska družbena zgodovina

Med novostmi založbe Studia humanitatis je med drugim delo izpod peresa antičnega zgodovinarja madžarskega porekla Géze Alföldyja (1935-2011) z naslovom Rimska družbena zgodovina.

"Knjiga prinaša celovit, poglobljen in na obsežno avtorjevo poznavanje pisnih in epigrafskih virov oprt pregled rimske družbe. V sedmih razdelkih avtor obravnava ureditev in stukturne spremembe od zgodnje arhaične dobe Rima preko obdobja rimske republike, strukturnih sprememb v 2. st. pr. Kr. in obdobja krize, do rimske cesarske dobe, krize 3. stoletja in obdobja pozne antike. Pri tem podrobno analizira posamezne procese, razvoj in razslojenost rimske družbe - od sužnjev in osvobojencev do polnopravnih rimskih državljanov in plemstva, ki ga predstavljajo vitezi in senatorji-, se opira na izsledke mednarodnih raziskav in daje prostor tudi kritični diskusiji o spornih vprašanjih. Jezik s svojo strokovno, pravno in socialno terminologijo je vzorčni primer pisanja temeljitega poznavalca različnih področij antike in njenih virov in hkrati močan prevajalski izziv," so povzeli pri založbi.

Delo je bilo prevedeno v številne jezike in je do danes ostalo nepreseženo. Za slovenski prevod je poskrbel Milan Lovenjak.

Geomorfologija krasa Slovenije

Pri Založbi Univerze v Ljubljani je izšla monografija Uroša Stepišnika Geomorfologija krasa Slovenije. Delo predstavlja izčrpen znanstveni prispevek k razumevanju geomorfologije krasa v Sloveniji.

"V nasprotju z drugimi deli, ki vsebujejo regionalni pregled krasa, se monografija osredotoča na razvoj in uporabo nove procesnogeomorfološke taksonomije ali sistematizacije krasa, prilagojene za slovenski kras. Ta temelji na interpretaciji geomorfoloških oblik skozi prevladujoče geomorfne procese. Monografija podrobno obravnava dva vidika krasa - pokritost površja s sedimenti in pobočne procese -, ki pomembno vplivata na vrsto in dinamiko procesov na površju, kar posledično oblikuje površje krasa. Sedimenti na površju so ključnega pomena, saj na različne načine vplivajo na morfologijo površja in določajo smer odtoka vode. Pobočni procesi na krasu potekajo nekoliko drugače kot v drugih geomorfnih sistemih," so zapisali pri založbi.