Na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti po mnenju stroke premiki v pravo smer

Konec aprila je minilo eno leto, odkar je vlada na podlagi novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ustanovila Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris), ki je univerzalna pravna naslednica Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). V tem letu je prišlo do velikega števila sprememb na področju znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti, je na okrogli mizi ocenila direktorica Arisa Špela Stres.

V Sloveniji imamo po njenih besedah izjemno dobre pogoje za uspešno inovacijsko dejavnost, razlog, da smo v zadnjem desetletju padali po lestvicah inovativnosti, pa je po njenem mnenju posledica dejstva, da svojih zmožnosti ne znamo dovolj organizirano spraviti v prakso. Težave so bile tudi pri pomanjkanju sistematičnih finančnih ukrepov.

Z novim zakonom je bilo po prepričanju direktorice Arisa veliko narejenega na področju financiranja inovacijske dejavnosti. Povezanost ukrepov v okviru nove agencije pa bo dala dodaten zagon slovenskemu inovacijskemu prostoru. "Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je velik del pomanjkljivosti oziroma priložnosti za Slovenijo tudi v vzpostavitvi povezanega podpornega okolja za inovacijske procese," je dejala.

Denar za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost v naslednjih dveh proračun je namenjen, ampak samo nepovratna sredstva niso dovolj, je bil jasen državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič. Nepovratna sredstva so bistvenega pomena, saj zagotavljajo nujno potrebno stabilnost, vendar višje ko se gre po ravneh tehnološke razvitosti (TLR), bolj je treba aktivirati povratne vire, je prepričan.

Slednjih v državi ni veliko, po besedah državnega sekretarja pa potekajo pogovori, med drugim s SID banko, da bi se razvilo nove mehanizme.

Pomemben vidik krepitve znanstvenoraziskovalne dejavnosti in inovacij je tudi povezovanje med akademskim svetom in industrijo.

V javnosti se pogostokrat pojavljajo očitki, da je teh povezav premalo, medtem ko rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič meni, da je teh veliko, predvsem na inženirskih fakultetah. Vendar gre pri tem povezovanju za manjše projekte, Majdič pa pogreša velike prebojne projekte.

"Tukaj pa se bojim, da je večja težava na strani gospodarstva, da je naše gospodarstvo premalo inovativno, premalo ambiciozno, da nima dovolj dolgoročne vizije," je ocenil in dodal, da bi lahko pri tem pomagala država z davčnimi spodbudami za podjetja.

Da je davčna politika eden izmed najboljših vzvodov države na področju raziskav, se je prepričan tudi Gašperič. Strinjal se je z ugotovitvijo, da je pri obdavčitvi vlaganj za raziskave in razvoj za podjetja še veliko manevrskega prostora.

K krepitvi znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti lahko veliko pripomorejo tudi razvojni centri, kakršen je Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije, ki ga vzpostavlja Kemijski inštitut. Taki centri lahko omogočijo, da znanstvenoraziskovalne inštitucije svoje dejavnosti izvajajo na višjih ravneh, ki so tudi bolj zanimive za industrijo, je ocenil direktor inštituta Gregor Anderluh.

Po mnenju Anderluha slovenske raziskovalne ustanove še niso preveč privlačne za tuje raziskovalce, kar je deloma povezano s plačami. Z novim zakonom imajo zdaj sicer možnost, da lahko nagradijo najbolj uspešne raziskovalce, kar bo okrepilo privlačnost Slovenije.

"Ne smemo pozabiti pa na ta podporni del, na strokovni del, na tehnični del, na sodelavke in sodelavce v skupnih službah, v administrativnih pisarnah in delih inštitucij, tukaj imamo v raziskovalnem delu izjemno slabo kolektivno pogodbo," je izpostavil. Tudi brez ustrezno plačanih podpornih kadrov ne bo odlične znanosti, prenosa znanja in inoviranja.

Soustanovitelj podjetja ReCatalyst Matija Gatalo pri privabljanju tujih kadrov vidi težavo v tem, da se Slovenijo primerja z razvitejšimi državami, kot sta Nemčija in Švica. Samo plača ni ključnega pomena, po njegovem prepričanju so potrebni tudi drugi načini nagrajevanja. "Ampak to je v Sloveniji trenutno še relativno težko realizirati, se pa zadeve premikajo v pravo smer," je ocenil.

Slovenska tiskovna agencija (STA) je okroglo mizo z naslovom Prihodnost inovacij: Vloga znanstveno-raziskovalne skupnosti in industrije organizirala v okviru projekta STAznanost.