Kmetijski inštitut s projektom za spodbujanje mikrobnih alternativ kemičnim gnojilom in pesticidom
Ljubljana, 10. junija - Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) aktivno sodeluje v evropskem projektu Excalibur, v katerem se osredotoča na razumevanje sprememb v sestavi in delovanju mikrobov v tleh ob uporabi biostimulantov in biopesticidov v vrtnarstvu. Njihov cilj je za kmete oblikovati ustrezne strategije upravljanja, ki bodo temeljile na biotski raznovrstnosti tal.
Vse večja uporaba mikrobnih biostimulantov in biopesticidov omogoča zmanjšanje kemičnih vnosov v kmetijstvu, vendar pa lahko njihova uporaba vpliva na avtohtone mikrobne populacije v tleh, ki imajo ključno vlogo pri zdravju tal, so sporočili s KIS.
Zaradi vnosa teh sicer koristnih mikroorganizmov se lahko spremeni mikrobna sestava tal, kar vpliva na rodovitnost in kakovost pridelkov ter nenazadnje tudi na zdravje ljudi. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je zato nujna registracija teh proizvodov na nacionalni in evropski ravni, in sicer z navajanjem podrobnih specifikacij in analitičnih metod proizvajalca za zagotavljanje učinkovitosti in okoljske varnosti na srednji in dolgi rok.
Ravno projekt Excalibur je korak v pravo smer za optimizacijo učinkovitosti novih večnamenskih mikrobnih biostimulantov in biopesticidov. "Terenski poskusi so obetavni, saj kažejo, da lahko ti proizvodi podpirajo sedanje vrtnarske prakse in hkrati zmanjšujejo odvisnost od kemičnih vnosov v tla," so navedli.
Prizadevanja v sklopu projekta so zdaj usmerjena v ocenjevanje dinamike biotske raznovrstnosti tal in interakcij med rastlinami, tlemi in mikrobi. Med inovativnimi ukrepi, ki jih uporabljajo, je tudi razvoj napovednih modelov, sistema za podporo odločanju (DSS), ki temelji na biotski raznovrstnosti, in molekularnih diagnostičnih kompletov za hitro in zanesljivo oceno zdravstvenega stanja tal.
Eden od ključnih ciljev projekta je tudi razvoj novega pripomočka za odkrivanje in spremljanje številčnosti in obstojnosti uporabljenih mikrobnih biostimulantov in biopesticidov v tleh z uporabo genomskih tehnik, kot so DNA-aptameri. Slednji po njihovih navedbah izstopajo zaradi svoje izvirne zasnove, s katero lahko "z izjemno natančnostjo in občutljivostjo prilepijo na različne ciljne molekule, vse to pa cenovno predstavlja le delček cene v primerjavi s tradicionalnimi metodami, na primer na osnovi protiteles".
Kot so poudarili, imajo tla kompleksno sestavo, kar predstavlja pri raziskovanju poseben izziv. "Vendar pa lahko z uporabo sodobnih metod sledljivosti ključno pripomoremo k razumevanju ekološke dinamike in izboljšanju praks, ki temeljijo na mikrobih v tleh. S takšnim znanjem širimo trajnostno kmetijstvo in varujemo naše okolje," so zapisali.
Vlaganje v napredne metode sledljivosti pa po njihovih navedbah ne pomeni le izboljšave v sedanjosti, temveč tudi zagotavljanje boljše prihodnosti za naslednje generacije.
Excalibur je mednarodni raziskovalni projekt, ki se je začel junija 2019 in ga financira program Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in združuje 16 evropskih partnerjev z Italije, Poljske, Združenega kraljestva, Danske, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Španije in Slovenije.