Na posvetu o mikrodokazilih kot učinkovitem odgovoru na potrebe gospodarstva in družbe
Ljubljana, 11. junija - Mikrodokazila so zaradi fleksibilnosti in kakovosti pomembna pri zapolnjevanju vrzeli med novimi znanji in sodobnimi trajnostnimi izzivi, so izpostavili na današnjem posvetu, ki sta ga organizirali GZS in Univerza v Ljubljani. Posameznikom lahko pomagajo nenehno posodabljati znanja in veščine ter se prilagajati novim izzivom, so dodali.
Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za strateški razvoj in internacionalizacijo Marjana Majerič je izpostavila, da mikrodokazila predstavljajo priložnost, da okrepimo kompetence, ki so ključne za gospodarstvo in družbo. "So odziv na potrebo po hitro dostopnih in prilagodljivih oblikah izobraževanja, ki se lahko neposredno povežejo z delovnimi procesi," so Majerič povzeli na GZS.
Opozorila je še, da je treba mikrodokazila umestiti "v naš izobraževalni sistem na način, ki zajema celotno vertikalo - od poklicnih šol do univerz".
Prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani Ksenija Vidmar Horvat v mikrodokazilih vidi izjemno priložnost, saj da bo imela ponudba usposabljanj za potrebe družbe in gospodarstva sedaj skupni okvir nadzora kakovosti. Kot je spomnila, so z GZS pred približno dvema letoma sprejeli krovni sporazum o sodelovanju, v katerem so zapisali tudi sodelovanje na področju mikrodokazil, po dveh letih pa se je pokazalo, "da je zgodba izjemna odskočna deska za nove oblike povezovanja z okoljem".
Isabel Ladron Arroyo iz generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji je izpostavila, da morata vseživljenjsko življenje in prekvalificiranja postati pravilo, saj zagotavljata trajnostno konkurenčnost, družbeno pravičnosti in dolgoročno odpornost.
"Cilji EU na področju znanja do leta 2030 so 60 odstotkov odrasle populacije vključenih vsaj enkrat letno v usposabljanje, 80 odstotkov Evropejcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in 20 milijonov IKT strokovnjakov," je dejala. Prednosti mikrodokazil vidi v njihovi usmerjenosti, kratkem trajanju in majhnem obsegu ter fleksibilnosti glede na to, kako ljudje živijo, se učijo in delajo.
Pri mikrodokazilih gre po besedah direktorice službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS Andreje Sever za pridobivanje specifičnega znanja, prilagojenega trgu dela, delovnemu okolju, hkrati pa posamezniku. "Znanje je zgolj ena, pa čeprav najpomembnejša, komponenta kompetence," je dejala.
Izpostavila je pomen sodelovanja gospodarstva, raziskovalcev, akademske znanosti, izobraževalnih institucij na celotni vertikali. "V gospodarstvu je ogromno znanja. Ogromno ga pa še potrebujemo in zato se povezujemo," so Sever še povzeli na GZS.