Slovenija svoje ledenike izgubila že v 80. letih prejšnjega stoletja

V maju so nekateri spletni mediji, vključno z britanskima BBC in The Guardian, objavili, da bo Venezuela morda prva država v sodobni zgodovini, ki bo izgubila vse svoje ledenike. Edini preostali venezuelski ledenik - Humboldt ali La Corona v Andih - naj bi namreč postal premajhen, da bi ga lahko uvrstili med ledenike. Naslednje države, ki naj bi po navedbah omenjenih medijev verjetno ostale brez ledenikov, pa so Indonezija, Mehika in Slovenija.

A kot opozarja skrbnik raziskav na obeh slovenskih ledenikih Miha Pavšek z Inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Venezuela gotovo ni prva država, ki je izgubila prave ledenike. Nedvomno je bila pred njo še vsaj Slovenija, ki je svoje prave ledenike izgubila že v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so se bolj intenzivno začele kazati posledice podnebnih sprememb, je pojasnil za STA.

Uradna opredelitev, kaj je ledenik in kdaj ledenik postane ledeniška krpa oziroma mali ledenik, sicer ne obstaja. Kljub temu po besedah Pavška in vodje projekta Preučevanje slovenskih ledenikov Mateja Liparja v mednarodni skupnosti veljata dve osnovni lastnosti pravih ledenikov, in sicer premikanje celotnega ledeniškega telesa ali vsaj njegovih delov in prisotnost ledeniških razpok, pomembni pa sta tudi debelina in velikost. Zgolj velikost pa za določitev ledenika ni odločilna, saj je ledenik lahko tudi manjši, a ima vseeno ledeniške značilnosti in obratno, je pojasnil Lipar.

Tako Triglavski ledenik kot ledenik pod Skuto v zadnjih desetletjih nimata značilnosti ledenika, zato ju uvrščajo med ledeniške krpe ali zaplate oziroma male ledenike, je pojasnil Pavšek.

Površina ledu pod vrhom Triglava, kjer vztrajata le še dve ledeniški krpi, je enaka površini dveh odbojkarskih igrišč, medtem ko je površina ledenika pod Skuto zaradi svoje senčne lege po velikost (1,2 hektara 2023) bolj podobna nogometnemu igrišču oziroma zelenici. Zaradi nizke nadmorske višine in zemljepisne širine ter lege na obrobju jugovzhodnih Alp sta namreč oba nekdanja prava ledenika bolj občutljiva na vremenske ekstreme in posledice podnebnih sprememb, zlasti naraščajoče temperature.

V kakšnem stanju sta nekdanja ledenika, je odvisno predvsem od zadnje snežne sezone in povprečne temperature zraka v polletni talilni dobi (od maja do oktobra), je dejal Pavšek. "Žal je vedno več takih snežnih sezon, da že ob koncu poletja sneg na površini ledeniške krpe povsem skopni, led, ki se pri tem pokaže, na površju, pa ima primesi oziroma je temnejši, zaradi česar je taljenje še bolj intenzivno."

Letos je imel Triglavski ledenik po Pavškovih besedah "še eno oteževalno okoliščino," in sicer saharski pesek. Ta namreč sneg obarva v temnejšo, rumeno-rjavo barvo, zato je površina bolj dovzetna za vpijanje sončnega (kratkovalovnega) sevanja in se posledično hitreje tali.

Pavšek tako pričakuje, da bosta oba nekdanja prava ledenika kmalu popolnoma izginila. Raziskovalci so sicer že v 90. letih napovedovali, da bosta verjetno izginila v naslednjem desetletju, a je potem nekaj nadpovprečnih snežnih sezon nekoliko zaustavilo taljenje, saj deluje sneg kot nekakšen pokrov naravnega hladilnika. V zadnjem času pa temperatura talilne sezone po besedah Pavška ves čas nezadržno raste, zato pričakuje, da bo Triglavskih ledenik popolnoma izginil v nekaj letih, ledenik pod Skuto pa najpozneje v naslednjem desetletju.

Objavam BBC, The Guardiana in drugih svetovnih medijev je sledil še članek na spletnem portalu E&E News ameriškega spletnega medija Politico, kjer pa so zapisali, da je bila prva država, ki je izgubila svoj zadnji ledenik, Slovenija, šele nato pa je sledila Venezuela.

Katera država je prva ostala brez ledenikov je po besedah Liparja, ki je tudi vodja inštitutskega Oddelka za fizično geografijo, nemogoče dokazati. Sistematično zbranih podatkov o vseh izginulih ledenikih v 20. stoletju na svetu namreč ni, ponekod, denimo v Afriki, je podatkov zelo malo, zato ne moremo biti prepričani, katera država je prva ostala brez vseh pravih ledenikov.

"Iskanje države, ki je prva izgubila svoje ledenike, je zapleteno, saj za mnoge regije ni znano, kdaj v moderni dobi so ledeniki izginili oziroma kdaj so danes še prisotne ledene zaplate izgubile značilnosti 'pravega ledenika'. Poleg tega ni jasno, kaj pomeni 'moderna doba,' ki jo omenjajo v člankih - ali se ta začne z začetkom meritev, ki se v vsaki državi razlikuje?" je dejal Lipar.

Z gotovostjo lahko po njegovem mnenju rečemo le, da ledeniki po vsem svetu zelo hitro izginjajo, tako v Evropi, kot tudi v Južni Ameriki in na drugih celinah. Podobno pa je tudi s tropskimi ledeniki, denimo v Indoneziji in Afriki. "Ti so na velikih nadmorskih višinah, zato so se nekateri kljub krčenju ohranili še vse do danes. In čeprav imajo še vedno sorazmerno veliko površino, bodo, če se taljenje ne bo uneslo ali zaustavilo, kmalu popolnoma izginili," je še povedal Lipar.