Tako obsežnega sluzenja morja na severnem Jadranu ni bilo že 20 let

O nenavadni rjavi snovi v Jadranskem morju so se razpisali številni slovenski pa tudi tuji mediji. Primer sta npr. portal nemške medijske hiše ProSieben in avstrijski Kronen Zeitung. Slednja sta poročala o sluzasti rjavi snovi ob hrvaški obali, pojav pa označila za cvetenje morja.

Čeprav gre na prvi pogled za podobna pojava, pa ju po besedah Tinkare Tinta ne smemo enačiti. "Cvetenje morja nastane, ko se ob ugodnih razmerah, kot so povečana vsebnost hranil, dovolj svetlobe itd. poveča število celic rastlinskega planktona. Do sluzenja morja pa pride, ko rastlinski plankton zaradi prepleta različnih dejavnikov v vodo začne izločati večje količine organske snovi oz. kompleksnih sladkorjev," je pojasnila.

Ta raztopljena organska snov se lahko pojavi v obliki sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih. Sluzasti agregati so lahko različnih velikosti, včasih se lahko povežejo v več metrov velike oblake.

Od minulega konca tedna je v nekaterih predelih slovenskega morja sluzi na pogled že bistveno manj, saj jo je razpihala burja. Po besedah Tinte pa je vseeno težko napovedati, kdaj bo v celoti izginila. "Ob obali, kjer je morje plitvo, jo lahko neurje hitro razpihne, globlje ko gremo, pa lahko traja kar nekaj časa, da se premeša in razgradi, tudi en do dva meseca. Gre za kompleksen pojav in upam, da ne bo predolgo trajal," je dejala. Fizično odstranjevanje sluzi z morskega dna je skorajda nemogoče, na morski gladini pa jo včasih ljudje odstranjujejo kar z mrežami.

Sluz na morski gladini za človeka neposredno ni škodljiva, Tinta pa vseeno svetuje, da se izogibamo pretiranega stika z njo. Obalni sistem je namreč pod vplivom številnih tako naravnih kot človeških dejavnikov, je poudarila. Zlasti deževnica in voda ob taljenju snega na primer odplavljata različne snovi s kopnega v morje, vključno z mikroorganizmi, ki lahko povzročajo bolezni. "Ti pa se zelo radi ujamejo med delce, ki sestavljajo sluz na morju," je dejala.

Večja težava sicer nastane, ko so agregati sluzi gostejši od vode in se nabirajo na morskem dnu. Takrat lahko, kot je dejala Tinta, predstavljajo grožnjo morskim organizmom, zlasti tistim, ki so pritrjeni na morskem dnu, saj jim otežujejo izmenjavo kisika. To lahko povzroči težave pri dihanju, delovanju celic in organov. V preteklosti so na Morski biološki postaji Piran v povezavi s tem že našli področja, kjer je organizmom v celicah primanjkovalo kisika. "V tem primeru je v nevarnosti lahko celoten morski ekosistem na tem območju, zato je ta pojav lahko zelo problematičen," je dejala.

Sluzenje morja se je letos v tako velikem obsegu pojavilo prvič po približno 20 letih, je dejala. Po njenih pojasnilih je bil bolj pogost v 90. letih in nekje do leta 2000. Sluzenje je sicer lahko posledica več različnih dejavnikov, ki pa jih raziskovalci še vedno poskušajo razumeti.

Domneva se, da lahko nastane zaradi povečanega vnosa hranil. "Letos so obilne padavine povečale pretoke rek, ki so ta hranila prinesla v morje," je dejala Tinta. Lahko je krivo tudi omejeno delovanje bakterij, ki v morju razgrajujejo kompleksne sladkorje in proteine. "Te bakterije za svojo rast in delovanje potrebujejo hranila, kot je fosfor, in če je tega premalo, bakterije težko opravljajo svojo vlogo razkrojevalcev," je pojasnila.

Kot je dodala, na sluzenje morja lahko pomembno vpliva tudi razslojenost vodnega stolpca v poletnem času - toplejše morje na površini in hladnejše v globini - kar preprečuje mešanje potrebnih hranil iz globljih plasti na površje, kjer bi bakterijam omočili, da razgrajujejo sluz. "Velikokrat se je že izkazalo, da so se šele ob močnem premešanju vodnega stolpca, na primer ob močni burji, ta hranila lahko dvignila na površje," je dejala.

Po besedah Tinte je pojav sluzenja morja izjemno kompleksen, za razumevanje vseh dejavnikov, ki ga povzročajo, pa bo treba izvesti še kar nekaj raziskav.