Arheološka izkopavanja prinesla boljši uvid v železnodobno naselbino na Babi

Srebrni novec je bil kovan leta 62 pr. n. št. v Rimu, zaponka za obleko je bila zelo verjetno izdelana v severni Italiji, datirana je v čas od leta 100 do leta 70 ali 60 pr. n. št. Na Babi se je verjetno znašla zaradi prepletanje modih trendov, ki se ni prav veliko razlikovalo od širjenja modnih vplivov dandanes.

Pri izkopavanjih, ki so prvič potekala leta 2022, so moči združili Narodni muzej Slovenije, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Park vojaške zgodovine Pivka in Univerza Oshkosh iz ameriškega Wisconsina, od koder se je je letos poleg dveh profesorjev udeležilo šest študentov arheologije, od tega dve študentki že drugič.

Kot je za STA povedal arheolog Boštjan Laharnar, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, so obe sezoni raziskovali manjšo vrtačo, kjer je nekoč stala stavba, po najdbah žlindre sodeč, kovačija. Od stavbe se je ohranil polkrožno zgrajen zid iz peščenjakovih plošč in velik podporni kamen, ki je služil kot baza za lesen steber lesenega nadstrešja.

Odkrili so tudi več tlakov v okolici stavbe, ki so jih gradiščarji nasuli zaradi izravnave terena, poleg zaponke in novca pa tudi odlomke posod v železnodobni tradiciji in amfor. V drugih plasteh so med drugim našli železen nožiček, odlomke drugih železnih predmetov in del keramičnega ognjiščnega svitka. Mešanje rimskih in domačih najdb sicer nakazuje na trgovske stike med domačini in rimskimi trgovci. Slednji so imeli postojanko na najdišču Mandrga na Razdrtem.

Pred začetkom izkopavanj so si arheologi kot raziskovalno izhodišče zastavili vprašanje, ali drži domneva, osnovana na nekaterih starejših naključnih najdbah, da je bilo gradišče sredi 1. st. pr. n. št. opuščeno. Odkrite drobne najdbe, tako keramika kot zaponka in srebrnik, to tezo potrjujejo, saj mlajših najdb ni, pravi Laharnar.

Morda je bilo gradišče Baba opuščeno za časa Gaja Julija Cezarja, ki je imel štab v bližnji Akvileji, od koder je v zaledju med domačini novačil vojake za vojaške pohode, čemur so se slednji uprli, kar je vodilo v rimsko vojaško posredovanje in verjetno uničenja naselja. Druga možnost je, da je bilo uničeno pod Cezarjevim naslednikom Oktavijanom, kasnejšim prvim rimskim cesarjem Avgustom, ko je vodil vojaški pohod v Ilirik.

Osnovno strukturo naselja so raziskovalci razbrali s topografskimi obhodi in analizo lidarskih podatkov ter njihovimi prikazi, na katerih je dobro vidno obzidje z obrambnim stolpom, ta je pri gradiščih sicer redkost. Izkopavanja pa so dala več podatkov o notranji organizaciji naselja, ki je bilo natančno strukturirano v četrti, z bivalnim in obrtnim delom naselja, kalom za zbiranje vode itd.

Štiritedenska šola arheologije, ki se je zaključila v petek, bo potekala tudi v bodoče, saj bi arheologi želeli gradišče bolje raziskati. Kot pravi Laharnar, "so te raziskave med redkimi izključno raziskovalnimi izkopavanji, poleg tega doslej ni bilo veliko raziskav v notranjosti gradišč, običajno so izkopavali le obzidja." Na Slovenskem je sicer večina izkopavanj reševalnih, začnejo se torej ob najdbah med gradbenimi projekti, saj za raziskovalna izkopavanja po navadi ni dovolj sredstev.

Šolo financirajo sodelujoče inštitucije v okviru svojih rednih programov, ameriški partnerji pa se po dveh uspešno izpeljanih sezonah trudijo zagotoviti dodatna sredstva na razpisih v ZDA. Do poletne šole - Američani jo imenujejo field school, je prišlo tudi zaradi prizadevanj profesorice Adrienne Frie, ki je pred leti delala doktorat o železni dobi na Dolenjskem. Ko je nato na univerzi Oshkosh dobila profesuro, so ji pri organizaciji prakse za študente prav prišli stiki iz časa raziskav v Sloveniji.

Laharnar pozdravlja sodelovanje več inštitucij, ki so se povezale v skupen projekt na mednarodnem, nacionalnem in lokalnem nivoju. "Uspešni pa smo bili tudi v raziskovalnem smislu, saj najdbe potrjujejo našo tezo, da je prišlo v 1. stoletju pr. n. š. do konflikta med domačim prebivalstvom in Rimljani, ki so počasi prodirali na današnje območje Slovenije."

Projekt je tudi dober zgled sodelovanja z lokalno skupnostjo. Sodelujoči z univerze Oshkosh namreč bivajo na turistični kmetiji v Slavini, od koder je le kratek sprehod do Babe, izkopavanja je na svojem zemljišču prijazno dovolil eden od Slavincev, arheologi pa za vaščane pripravijo tudi predstavitev poteka izkopavanj in najdbe. Tovrstno sodelovanje je po besedah Laharnarja in domačina Janka Boštjančiča, direktorja Parka vojaške zgodovine, pomembno tudi kot ozaveščanje domačinov o pomenu arheološke dediščine, saj so prav oni v primeru morebitnih nepooblaščenih posegov vanjo njeni "prvi varuhi".

V skladu z zakonodajo, ki določa, da najdbe hrani muzej, pod pristojnostjo katerega je določeno območje, bodo najdbe z Babe trajno shranjene v Notranjskem muzeju Postojna. Toda tudi Narodni muzej Slovenije hrani različne najdbe z Babe, med drugim zakladno najdbo rimskih in keltskih novcev, ki je bila zakopana po letu 74 pr. n. št.