V Zgornji Radovni so se lotili košnje grbinastega travnika

Današnja akcija je potekala v sklopu projekta Ohranjanje prioritetnih travniških habitatnih tipov v Sloveniji z vzpostavitvijo semenske banke in obnovo in situ, Life For Seeds, v katerem javni zavod Triglavski narodni park sodeluje kot projektni partner.

Kot so sporočili iz zavoda, je ena od nalog projekta obnovitev suhih travnikov s kukavičevkami, ki se bodisi zaraščajo ali intenzificirajo. Tovrstni travniki tudi spadajo pod Natura 2000 habitatni tip oz. evropsko pomemben habitatni tip, ki ga je potrebno ohranjati v ugodnem stanju.

Na območju Julijskih Alp so te travniki pogosti na grbinah. "Zaradi lažjega vzdrževanja so se v preteklosti izravnali. Tisti redki, ki še ostajajo, pa se zaradi opuščanja košnje zaraščajo," je pojasnila Tanja Menegalija iz oddelka za varstvo narave v zavodu. V zavodu sicer skrbijo za dva grbinasta travnika v Zgornji Radovni v skupni površini 3,5 hektara.

Grbinasti travniki so svoje ime dobili po grbinah, ki jih je za seboj pustil ledenik. Nastali so iz najbolj finega ledeniškega materiala, ki ga je voda skupaj s kemičnimi procesi počasi oblikovala v grbine. Te so visoke okoli en meter in široke do tri metre, so predstavili. Posebnost grbinastih travnikov pa ni samo njihov videz, pač pa tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst, ki na njih uspevajo in živijo. Po besedah Tanje Menegalija, so v času botaničnih popisov na tem travniku popisali kar okoli 120 rastlinskih vrst.

"Med rastlinami poleg kukavičevk najdemo vrste, ki sicer uspevajo mnogo višje v gorah, na primer Clusijev svišč, ki je zavarovana rastlinska vrsta. Na travniku najdemo tudi živorodno dresen, ki se razmnožuje na prav poseben način, z živorodnimi brstiči, ki se razvijejo na matični rastlini. Ti brstiči nato odpadejo in se ukoreninijo v tleh, kjer zrastejo v nove rastline. To je ena od prilagoditev na Alpam značilne dolge zime, močne vetrove ter skromno in tanko plast rodovitne zemlje," so za STA pojasnili v zavodu. Med živalmi pa so prisotne raznovrstne žuželke, pajkovci, polži in podobno, so dodali.

Za košnjo so grbinasti travniki zelo zahtevni. Na grbinah je travna ruša bolj pusta, v dolinah pa zelo gosta in jo je treba odkositi z nekaj spretnosti, so zapisali. Včasih so se košnje lotevali s kosami, zdaj pa si pomagajo tudi s strojno opremo.

"Za ohranitev kukavičevk je travnik treba kositi enkrat na leto. Če bi mu pustili prosto rast, bi se zarasel z lesenimi vrstami in zaplata s travami bi se počasi spremenila v gozd," so poudarili. Akcijo zato ponavljamo že nekaj let in jo nameravamo izvajati tudi v prihodnje.

Danes so sodelavcem zavoda na pomoč priskočili študenti in dijaki, ki so v zavodu na praksi ali na počitniškem delu, ter študenti biologije, ki so na taboru v organizaciji Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) na Bledu.

V okviru projekta Life For Seeds, v katerem je vodilni partner DOPPS, se poleg obnove travnikov sicer osredotočajo tudi na vzpostavitev semenske banke 300 značilnih vrst treh prednostnih habitatnih tipov na nivoju EU - suhih travnikov z orhidejami, volkovij in presihajočih jezer, ki jih poleg vodnih habitatov gradijo tudi številni tipi mokrotnih travnikov. Stanje vseh treh habitatnih tipov je v Sloveniji v zadnjem poročilu po Habitatni direktivi za obdobje 2013-2018 ocenjeno kot nezadostno ali slabo.

Projekt, ki se je začel septembra leta 2021 in naj bi se zaključil konec leta 2026, je vreden 5,35 milijona evrov, pri čemer finančni prispevek EU znaša dobre štiri milijone evrov.