Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Humanizacija dela

Založba ZRC je izdala knjigo Humanizacija dela avtorja Uroša Staniča, prejemnika Puhove nagrade za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije.

Leta 2020 so v Tehniškem muzeju Slovenije na ogled postavili občasno razstavo "Robot.si: začetki slovenske industrijske robotike" in z njo obeležili 100 let od prvega zapisa besede robot v Čapkovi drami R.U.R. ter 40 let od izdelave prvega slovenskega industrijskega robota GORO 1, ki je bil nameščen na emajlirno linijo tovarne štedilnikov Gorenje.

Knjiga je zasnovana kot nadgradnja zgodovinskega dokumentiranja začetkov tega pomembnega ustvarjalnega procesa, ki je omogočil intenzivno robotizacijo slovenske industrije. Avtor v njej predstavi izjemen razvoj področja na sistematičen, a obenem zelo oseben način, ter prikaže tudi smisel in poslanstvo tega velikega intelektualnega in tehničnega napredka. Knjigo dopolnjujejo tudi spomini vrste drugih avtorjev in sopotnikov razvoja robotov oziroma robotizacije v Sloveniji, so v opisu povzeli pri založbi.

Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo

Pri Založbi ZRC je med drugimi izšlo delo Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo, ki so ga uredili Saša Babič, Nataša Jakop in Rok Mrvič.

Paremiologija je interdisciplinarna veda, ki se ukvarja s pregovori. Ti so del našega vsakdana. Povsod lahko naletimo nanje: zapisani so v leposlovju, časopisju, na družbenih omrežjih, slišimo jih na radiu, televiziji in v vsakdanji komunikaciji.

Kot so zapisali pri založbi, monografija prinaša paremiološke raziskave z vidika folkloristike, jezikoslovja, etnolingvistike, semiotike, antropologije, digitalizacije, pri čemer je v ospredju raba digitalne humanistike, saj ta raziskovalcem omogoča spoznati in sprejeti nove, korenito drugačne metode raziskovanja elektronskih zbirk z naprednimi možnostmi organiziranja podatkov. V monografiji 14 avtoric in avtorjev v 13 poglavjih prepleta tradicionalno in sodobno obravnavo pregovorov in razkriva nove poglede na širok nabor paremiološkega gradiva.

Globalizacija

Med novostmi pri Založbi Krtina je knjiga z naslovom Globalizacija profesorja sociologije na havajski univerzi v Manoai Manfreda B. Stegra. Kot so v povzetku zapisali pri založbi, knjiga obravnava intenzivne in medsebojno povezane procese, ki spreminjajo naše videnje in doživljanje sveta.

Pričujoča izdaja je posodobljena z novimi dogodki, vključno z globalno finančno krizo 2008-10, z napredovanjem podnebnih sprememb, revolucijami na Bližnjem vzhodu ter razmahom družbenih omrežij. Poglavja o kulturnih, gospodarskih, političnih in ekoloških razsežnostih globalizacije obravnavajo tudi vpliv novih tehnologij, gospodarske deregulacije in množičnih migracij na svet ter razmišljajo o tem, kaj lahko pričakujemo od globalizacije v prihodnosti. Za prevod je poskrbela Maja Žorga Dulmin.

Turizem in blaženje podnebnih sprememb

Univerzitetna založba Univerze v Mariboru je izdala monografijo Turizem in blaženje podnebnih sprememb, ki sta jo uredili Maja Turnšek in Tjaša Pogačar in je rezultat projekta Podnebne spremembe in trajnostni razvoj turizma v Sloveniji. Kot je zapisano na spletni strani univerze, "gre za ciljni raziskovalni projekt, namenjen oblikovanju strateških predlogov ukrepov za zmanjševanje ogljičnega odtisa slovenskega turizma in njegovo prilagajanje na podnebne spremembe na podlagi dejanskih podatkov in poglobljenega modela, ki vključuje specifičnosti zbiranja podatkov o turizmu v Sloveniji".

Rezultati, ki so predstavljeni v knjigi, naslavljajo doseganje ciljev Pariškega podnebnega sporazuma, Evropske zelene direktive, Strategije Slovenije 2030, Načrta za okrevanje in odpornost in Strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022 - 2028. Končna priporočila prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva in utrjevanju Slovenije kot zelene destinacije.

Digitalna preobrazba javne uprave v teoriji in praksi

Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani je izdala znanstveno monografijo Digitalna preobrazba javne uprave v teoriji in praksi, ki so jo uredili profesorji Aleksander Aristovnik, Polonca Kovač in Tina Jukić.

Kot je v recenziji zapisala Irena Bačlija Brajnik, monografija naslavlja aktualne odzive, pa tudi vzroke za neodzive javne uprave na vedno bolj digitalno družbo. "Da bi uskladili vizijo digitalne družbe in odgovornega državljana, moramo v sistemu javne uprave s predpostavko politične volje opraviti izjemen premik v paradigmi upravljanja in v zmožnosti zagotavljanja javnih storitev v digitalnem svetu. Publikacija je zato dobrodošla dopolnitev na področju proučevanja te tematike pri nas."