Mojca M. Plesničar in Tina Lebar prejemnici ERC projektov za začetek samostojne raziskovalne kariere

Na razpis Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) je prispelo kar 3474 prijav z vsega sveta. Po poglobljenem ocenjevalnem postopku so izbrali za financiranje 494 projektov, ki jih bodo vodili mlajši raziskovalci in raziskovalke, so sporočili z ministrstva za visoko šolstvo znanost in inovacije.

Mojca M. Plesničar je svoj več kot 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Sentrix prijavila na panel ERC za družbeni svet in njegove interakcije. To je prvi projekt ERC s tega področja na stopnji za začetek samostojne kariere v Sloveniji in prvi projekt ERC za Inštitut za kriminologijo kot gostiteljsko ustanovo.

Z raziskovalnim projektom želi Mihelj Plesničar spremeniti naše razumevanje odločanja o kaznovanju tako, da ga postavi v kontekst arhitekture izbire. "Ta kontekst zelo poenostavljeno pravi, da okolje, v katerem sprejemamo odločitve, pomembno vpliva na to, kakšna odločitev bo na koncu sprejeta. To želim aplicirati na sistem kaznovanja. S klopu raziskovalnega dela torej ne bomo gledali samo na to, kakšni so kaznovalni razponi v kazenskem zakoniku in kako sodniki izbirajo med njimi, ampak tudi druge vidike, na primer pritisk javnosti, vpliv medijev, navade, kulture, ki se oblikujejo na sodiščih, in podobno," je raziskovalka dejala za STA.

Skozi projekt želi z uporabo različnih metodoloških pristopov združiti obstoječe razdrobljene raziskave s področja kaznovanja ter zgraditi inovativen teoretični okvir, skozi katerega vidimo kaznovanje kot kompleksen, a povezan sistem dejavnikov. Z uporabo simulacij in vizualizacij namerava povečati preglednost in transparentnost postopkov kaznovanja, vse skupaj pa bo lahko pripomoglo k bolj razumljivemu in pravičnejšemu kazenskopravnemu sistemu.

Raziskovalka Tina Lebar, trenutno delujoča v ZDA, pa je svoj prav tako več kot 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt EditYR prijavila na panel ERC za biotehnologijo in biosistemsko inženirstvo. To je peti raziskovalni projekt ERC za Kemijski inštitut in tretji s področja biotehnologija in biosistemsko inženirstvo ter hkrati prvi s tega področja na stopnji za začetek samostojne kariere.

Kot so sporočili s Kemijskega inštituta, se bo Lebar s pridobljenim projektom osredotočala na inženiring novih molekularnih orodij za ciljanje varnih genomskih mest z uporabo visoko zmogljivih eksperimentalnih metod.

Kljub izjemnemu napredku moderne medicina v zadnjih nekaj desetletjih še vedno nismo najboljši v zdravljenju genetskih bolezni, je Lebar poudarila na današnji predstavitvi projekta, ki je potekala na Kemijskem inštitutu.

"Trenutne napredne terapije so osnovane na dostavi zdravih kopij okvarjenih genov v celice bolnika, vendar se ti sčasoma izgubijo ali pa se naključno vstavijo v genetski material, kar lahko povzroči dodatne zdravstvene zaplete," je pojasnila. Trajno in varno rešitev po njenih besedah predstavljajo molekularna orodja, ki lahko ciljajo natančno določena, skrbno izbrana, varna mesta v genetskem zapisu.

Obstoječe tehnologije za urejanje genoma pa po njenih besedah omogočajo spreminjanje le kratkih kosov genetskega zapisa, medtem ko so nekateri okvarjeni geni lahko zelo veliki.

Kot je pojasnila, se bodo v projektu osredotočili na uporabo posebnih encimov, ki v naravi premikajo dolga zaporedja, vendar jih je trenutno težko spremeniti za učinkovito ciljanje natančno izbranih genomskih mest. S svojo raziskovalno ekipo bo tako poskušala povečati učinkovitost, varnost in trajnost terapij za zdravljenje genetskih bolezni.

Na Kemijskem inštitutu so na pridobljeni ERC projekt izjemno ponosni. Kot je poudaril direktor inštituta Gregor Anderluh, še toliko bolj zato, ker ga je pridobila prodorna raziskovalka mlajše generacije, ki se bo z namenom izvajanja projekta vrnila v Slovenijo.

"Lebar je na naši ustanovi začela svojo znanstveno kariero, zdaj pa jo bo prav tu tudi nadaljevala in to z razvojem naprednih metod za zdravljenje nekaterih genetskih bolezni, kar je eden od pomembnih izzivov sodobne družbe," je dejal.

Dodal je, da se bo s tem projektom na Kemijskem inštitutu še dodatno okrepilo pomembno raziskovalno področje sintezne biologije, kjer so na inštitutu s svojimi raziskavami in rezultati v samem svetovnem vrhu.