Okrogla miza: Za večje zaupanje v znanost potreben nov pristop znanstvenega novinarstva

Hrvaška samostojna novinarka Vedrana Simičević je dejala, da imajo znanstveni novinarji ob kriznih situacijah, kot je podnebna kriza ali pandemija covida-19 veliko dolžnost, saj imajo veščine, ki jih drugi novinarji morda nimajo. "Znanstveni novinarji vemo, kako razlagati znanost, znamo najti prave vire in zapletene znanstvene teme preprosto razložiti ljudem. Mislim, da imamo v tovrstnih krizah tudi dolžnost, da poskušamo celo nekoliko vplivati na odločitve ljudi," je dejala.

Prepričevanje ljudi je sicer zelo zahtevno, zlasti pri temah, kot je na primer cepljenje proti covidu-19, kjer stališča ljudi pogosto spremljajo močna čustva in jih je zato težko spreminjati, pa je ob tem dejal raziskovalec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru Nejc Plohl.
Po njegovih besedah lahko poskus prepričevanja celo okrepi nasprotna mnenja. Kljub temu pa podnebne spremembe vidi kot bolj obetavno področje, saj so stališča glede tega manj polarizirana.

Govorci so se strinjali, da se kljub večletnemu poročanju o podnebnih spremembah v javni zavesti ni veliko spremenilo. Kot je izpostavila bivša predsednica Svetovne federacije znanstvenih novinarjev Milica Momčilović, je zato potrebna sprememba v načinu pripovedovanja o tematiki. V pripoved bi po njenih besedah morali vključiti tudi druge vidike podnebnih sprememb, kot so zdravje in družbene posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in ne poročati zgolj o emisijah ali pa geoinženiringu.

Opozorili so tudi na pomembno razliko med znanstvenimi novinarji in komunikatorji znanosti, saj da gre za različni vlogi, ki zahtevata drugačne pristope. Za razliko od komunikatorjev znanosti, so znanstveni novinarji v prvi vrsti psi čuvaji. "Postavljati moramo zelo težka vprašanja, saj ima znanost tudi temne plati, ki jih moramo razkriti," je poudarila grška samostojna novinarka Julianne Photopoulos.

Simičević meni, da je sicer močno medijsko okolje odvisno od ekonomskega položaja države, v tem okviru pa vidi razliko med Slovenijo in Hrvaško. "V Sloveniji morda nimate zares visokega proračuna, vseeno pa boljše proračune za znanstveno novinarstvo. Glede hrvaških medijev sem skeptična, saj v zadnjih 20 letih na naši sceni vidim zgolj degradacijo. Takšna situacija bo postavila znanost na obrobje," je opozorila.

Po njenih besedah bi morali znanstveni novinarji na Hrvaškem celo razmišljati o drugih kanalih novinarskega dela. Z njo se je strinjala tudi Momčilović. "Ljudi, ki jih moramo nagovoriti, danes najdemo na drugih platformah, kot je na primer TikTok," je izpostavila.

Tudi Photopoulos se zdi pomembno razmišljati o načinu, kako znanstveni novinarji komunicirajo in na katerih platformah. Sama vidi potencial v lokalnih medijih, saj da imajo pristen stik z občinstvom. "V Grčiji za novinarstvo resnično nimamo dovolj sredstev, obenem pa je zaupanje v medije tudi zelo nizko. Menim pa, da bi lokalni mediji lahko imeli velik vpliv na lokalni ravni in povzročili pomembne spremembe pri ljudeh," je dejala.

Okrogla miza je v Centru Rog v Ljubljani potekala v okviru konference znanstvenih novinarjev Balkana, ki jo je organiziralo Združenje znanstvenih novinarjev Balkana. Konferenco sponzorira neprofitna platforma za distribucijo informacij o znanstvenih dosežkih EurekAlert!, ki deluje pod okriljem Ameriškega združenja za napredek znanosti (AAAS).

Kot je v petek ob robu konference za STA dejal predstavnik EurekAlert! Brian Lin, ga veseli, da je v regiji veliko strasti, strokovnosti in predanosti med znanstvenimi novinarji, ki opravljajo trdo in dobro delo. Tovrstna srečanja so po njegovih besedah ključna za medsebojno podpiranje in spodbujanje. "Navdihuje me dejstvo, da kljub izzivom med novinarji v tej regiji ostaja močna volja, da bi naredili pravo stvar za družbo," je poudaril.