Prebojne inovacije na stičišču znanosti in gospodarstva ponujajo pogled v prihodnost

Obiskovalce sta na stičišče, ki na vsakem koraku ponuja priložnost za novo znanje, privabili radovednost in neustavljiva želja po učenju. Že ob vstopu na sejemsko prizorišče je bilo čutiti živahno vzdušje vedoželjnih obiskovalcev, ki so se sprehajali med stojnicami in si ogledovali vrhunske dosežke slovenske znanosti in inženirstva.

Med njimi je bil tudi Jakob, navdušenec nad tehnologijami in inovacijami. "Na Mos sem prišel zato, da si lahko te inovacije pogledam v živo, se pogovorim z ljudmi, ki so jih izdelali, in tako pridobim neko novo izkušnjo," je zavzeto povedal ekipi STA.

Stičišče znanosti in gospodarstva, ki ga na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pripravljajo že vse od leta 2016, je sicer letos v znamenju mikro, bio in nanotehnologij, bionike, vesoljskih tehnologij in okolju prijaznih inovacij. Svoje delo in znanstvena dognanja na stičišču, ki ga je mogoče obiskati še danes, predstavljajo ključne slovenske raziskovalne in izobraževalne institucije ter visokotehnološka podjetja.

Stičišče je nastalo z namenom predstavitve slovenskih inovacij širši publiki, je za STA pojasnil Janez Škrlec, ki stičišče zavzeto vodi že od samega začetka. Hkrati pa želijo z dogodkom nagovoriti mlade in jim pokazati, da so tehnični poklici privlačna karierna pot. "Predvsem spodbujamo izobraževanje inženirjev ali strojništva, elektrotehnike, računalništva, medijskih komunikacij in bionike," je razložil, medtem ko je okoli nas odmeval zvok brušenja kamna iz sosednje stojnice, kjer so prikazovali oblikovanje kamna.

Škrlec nas je popeljal do bionske glave, naprave, ki je z utripajočimi senzorji in lučmi pritegnila številne poglede mimoidočih. Pojasnil je, da gre za napredno tehnološko platformo, zasnovano predvsem za izobraževanje inženirjev bionike, ki se ukvarjajo s človeško bioniko - področjem, ki predstavlja steber sodobne medicine in zdravstva. "V tej bionski glavi so integrirani vsi vsadki, ki jih danes sodobna medicina v svetu vgrajuje v človeško glavo. Tu so nevrostimulatorji za Parkinsonovo bolezen, epilepsijo, stimulacijo varnostnega živca in hipoglosalnega živca, tukaj pa so tudi koncepti razvoja bionskega vida in bionskega sluha," je pojasnil.

V tem projektu, ki se ga je lotil pred tremi leti, se osredotoča na razvoj izjemno majhnih vsadkov, ki za svoje delovanje ne bi več potrebovali baterijskega napajanja. Cilj je ustvariti vsadke, ki bodo večfunkcijski in predvsem biokompatibilni, da jih človeški organizem ne bi zavrnil. "Hkrati pa bi lahko s temi vsadki v prihodnosti tudi napovedovali določene bolezni," je zaključil.

Med predstavljenimi inovacijami je izstopal tudi evropski projekt Hybrid Neuro, ki je obiskovalcem ponudil vpogled v prihodnost komunikacije človek-stroj. V projektu namreč znanstveniki pod vodstvom Aleša Holobarja s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru raziskujejo živčne kode oziroma električne signale, preko katerih možgani krmilijo naše gibanje.

"Ljudje s svetom komuniciramo verbalno in neverbalno, oboje pa nadzorujejo mišice, ki so upravljane s kodi, prav tako kot računalnik. Specializirali smo se za to, da te kode neinvazivno merimo na površini kože, jih dekodiramo, nato pa omogočamo novo komunikacijo med strojem in človekom," nam je vizionarski projekt podrobneje predstavil Holobar.

Posebnost teh živčnih oziroma nevronskih kod je, da se ljudje z njimi ne rodijo, temveč se jih naučijo. "Te nevronske kode so nam lastne in tehnika se mora prilagoditi posameznemu človeku, tako da govorimo o najvišji stopnji personalizacije," je z žarom dodal, medtem ko so obiskovalci z nalezljivim navdušenjem poslušali njegovo razlago.

Projekta, ki sta nam ga sogovornika predstavila, pa nista navdušila le obiskovalcev. Napredni tehnološki dosežki, ki jih je predstavil Holobar, so mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko prislužile srebrno priznanje Celjskega sejem. Škrlec pa je medtem za svoje delo z bionsko glavo prejel zlato priznanje Celjskega sejma in posebno priznanje Mestne občine Celje.

Med razstavljenimi tehnologijami je bilo veliko poudarka tudi na okolju prijaznih inovacijah, s katerimi se je predstavil Kemijski inštitut - od ekološke embalaže iz invazivnih rastlin, zero-waste kozmetike, ekološkega rastlinskega usnja, do okolju prijazne metode pridobivanja rastlinskih pigmentov za uporabo v prehranski industriji.

Posebna pozornost pa je bila namenjena novi metodi recikliranja poliuretanskih pen v vzmetnicah, oblazinjenem pohištvu in embalaži. Mladi raziskovalec Erik Koša je razložil, da so te pene sicer nereciklabilne in se pogosto znajdejo na odlagališčih ali sežigalnicah, nova metoda pa omogoča, da jih učinkovito razgradijo v sekundarne surovine na okolju prijazen in cenovno ugoden način.

"Te sekundarne ali reciklirane surovine lahko ponovno uporabimo za enak namen kot prej, torej za sintezo novih poliuretanskih pen. V primeru uspešnega prenosa te metode na industrijski nivo, bi lahko znatno zmanjšali uporabo surovin na podlagi nafte in prispevali h krožnemu gospodarstvu in zmanjšali okoljski odtis teh materialov," je predstavil pomen metode, za katero so nedavno prejeli priznanje Gospodarske zbornice Slovenija.

Takšne rešitve so obiskovalcem Stičišča znanosti in gospodarstva pokazale, da to ni bilo zgolj mesto za ogled tehnoloških dosežkov, temveč tudi vpogled v možno prihodnost, kjer bodo te prebojne inovacije del našega vsakdana.