Z letošnjim slovenskim festivalom znanosti okronali tri desetletja približevanja znanosti javnosti

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani je bilo teden dni pred začetkom novega šolskega leta še precej mirno. Sprva skoraj prazni hodniki in predavalnice so se kmalu zapolnili z osnovnošolci in srednješolci, glavnimi obiskovalci slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo.

Epruvete, pipete, gorilnik in drugi laboratorijski pripomočki na mizi velike predavalnice so nakazovali, da se nahajamo na pravem mestu. Živahne pogovore radovednih mladih obiskovalcev, ki so zapolnili predavalnico, pa je kmalu preglasil predsednik uprave Slovenske znanstvene fundacije, ki festival organizira, Edvard Kobal. "Dovolite, da z vami delim veselje ob otvoritvi 30. slovenskega festivala znanosti z mednarodno udeležbo," je slavnostno dejal.

Uvodno predavanje je pripadlo letošnji nosilki naziva Komunikatorica znanosti 2023, biologinji Marini Dermastia. "Sedaj si bomo nadeli rastlinska očala," je dejala in s tem uvedla občinstvo v svoje interaktivno predavanje o osupljivem svetu rastlin. Poudarila je, da rastline niso le estetski okras sveta, temveč ključni del našega ekosistema in izjemno pomembne za življenje na Zemlji.

Vrhunec prvega dne je bil nastop raziskovalcev Marka Jerana in Jana Gnidovca, ki sta s predstavo kemijskih in fizikalnih poskusov navdušila občinstvo. Radovedni pogledi in občudovanje so spremljali vsako njuno dejanje, medtem ko so iz dvorane odmevali vzkliki navdušenja, še posebej ob trenutku, ko je plamen v hipu razsvetlil oder. Živahni vzkliki so sledili tudi eksperimentom s tekočim dušikom, med katerimi so učenci z navdušenjem pihali v posodo, iz katere se je valil gost bel dim.

Poseben čar je dodal eksperiment, pri katerem sta raziskovalca ugasnila luči in s pomočjo raztopine vodikovega peroksida pričarala modro luminiscentno svetlobo. Zaključila sta s pripravo "kemijskega piva" in si prislužila bučen aplavz mladih obiskovalcev, ki so ves čas sodelovali ter odgovarjali na njuna kemijska vprašanja, s čimer so dokazali svoje odlično znanje.

Po spektaklu poskusov so se učenci lahko udeležili različnih predavanj, si ogledali razstavo fotografij popolnega Sončevega mrka in polarnega sija ter v antičnem kotičku spoznavali antično prehrano z arheologinjo Polono Janežič. Nekateri so previdno opazovali njene nenavadne prigrizke, kot so bili kruhki z moštom in govejimi cmoki, medtem ko so drugi brez zadržkov preizkušali vse.

Največ zanimanja je antična hrana vzbudila pri skupini učencev, ki so na vprašanje, kdo je bil slavni rimski kuhar, v en glas vzkliknili: "Apicij!". Izkazalo se je, da gre za učence Osnovne šole Prežihovega Voranca, ki obiskujejo pouk latinščine, zato jim je obdobje antike posebej blizu. Še posebej jih je navdušil začinjen grozdni sok z lovorjem, datlji, cimetom, žafranom in medom.

Festival vsako leto obiščejo številni mladi in učitelji iz šol po vsej Sloveniji in zamejstva. Med bolj številnimi so bili letos učenci Osnovne šole Franceta Bevka iz Ljubljane, ki so festival obiskali v spremstvu dolgoletne učiteljice kemije Violete Stefanovik. "Na festival z učenci prihajam že celih 30 let, zato je letošnji jubilej praznik tudi za nas," je dejala. "Vsako leto se učenci veselijo obiska, saj spoznajo, kam jih lahko popeljejo karierne poti in kako lahko tudi njihovo življenje postane nekoč življenje znanstvenika."

Festival vsako leto obišče tudi Karmen Slana, učiteljica kemije iz Dijaškega doma Ivana Cankarja, ki je na dogodek pripeljala dijakinje različnih smeri. Kot je dejala, je njena želja, da dijakinje, ne glede na to, katero šolo obiskujejo, dobijo široko sliko o znanosti in svetu.

Letošnji festival je bil posvečen trem velikim slovenskim znanstvenikom, katerih obletnice rojstev praznujemo letos - zoologu Jovanu Hadžiju, strojniku Feliksu Lobetu in geologu Mariu Pleničarju. Spomin nanje so s svojim obiskom počastili tudi njihovi potomci. "Danes proslavljamo našega dedka," je ponosno in navdušeno dejala Maruška Pleničar, vnukinja Maria Pleničarja. Spremljal jo je brat Mohor Pleničar, ki že več let sodeluje s festivalom in se aktivno ukvarja s popularizacijo znanosti. Dedka se spominja kot zadržanega človeka z izjemnim smislom za humor, ki se je oglasil le, "ko je imel kaj pametnega za povedati".

Na festivalu sta bila prisotna tudi vnuk in pravnukinja strojnika Feliksa Lobeta, Tomaž in Nika Lobe. "Spominjam se, da ni bilo stvari, ki je dedek ne bi znal narediti - od kmečkih del, čevljev pa do tramvajev," je povedal Lobe. "Lepo se mi zdi, da vsaj s takšno prireditvijo počastimo njegov spomin, saj je veliko naredil za Slovenijo in Jugoslavijo. Menim, da se premalo spominjamo takih ljudi."

Slovenski festival znanosti vsako leto privabi predavatelje vseh generacij, tako iz Slovenije kot iz tujine. Med stalnimi gosti so tudi znanstveniki, ki so si v tujini ustvarili uspešne kariere. Med njimi je priznana astrofizičarka Marija Strojnik, ki deluje v Mehiki in je v Ljubljano prišla prav zaradi festivala. Kot je dejala, v svojih predavanjih ne uporablja zapletenih enačb, saj želi mladim predvsem sporočiti, da prihodnost pripada njim, in da bodo oni tisti, ki bodo za nas zgradili boljši svet.

Med stalnimi gosti festivala je tudi Marcos Bavdaž, ki že 30 let dela za Evropsko vesoljsko agencijo (ESA). "Pomembno je, da informacije o tem, kaj počnemo in zakaj je to pomembno za človeštvo, prenesemo med ljudi, zato z veseljem sodelujem pri tem dogodku. Vedno me razveseli, ko vidim toliko mladih," je dejal.

Častna pokroviteljica letošnjega festivala je bila Irena Lazar, dekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Izrazila je upanje, da bo festival tudi v prihodnje ohranjal svoje poslanstvo - povezovati znanstvenike, ki bodo omogočali in vzpodbujali mlade k radovednosti ter razumevanju, da ni napačnih vprašanj. "Nenazadnje bomo s tem krepili zaupanje v znanost," je zaključila.