Strokovnjaki na okrogli mizi poudarili, da lahko umetna inteligenca pripomore k javnemu zdravju

Maribor, 1. oktobra - Umetna inteligenca lahko pripomore k javnemu zdravju in pomaga h kakovostnemu dolgemu življenju brez bolezni. Zato jo moramo sprejeti in se je ne bati, so poudarili strokovnjaki na današnji okrogli mizi, ki sta jo v okviru druge nacionalne konference javnega zdravja pripravila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in STAklub.

Maribor, Kongresni center Habakuk.
Okrogla miza z naslovom Erozija zaupanja in umetna inteligenca na križišču javnega zdravja, ki jo pripravlja Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z STAklubom v okviru druge nacionalne konference javnega zdravja.
Sodelovali so antropolog Dan Podjed, prodekan za raziskovalno dejavnost in profesor na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Gregor Štiglic, komunikološki raziskovalec in teoretik odnosov z javnostmi Dejan Verčič ter predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Matej Vinko.
Foto: Bor Slana/STA



Predstojnik Centra za duševno zdravje na NIJZ Matej Vinko je na okrogli mizi z naslovom Erozija zaupanja in umetna inteligenca na križišču javnega zdravja dejal, da je javno zdravje v zgodovini priporočalo okvir zdravega življenjskega sloga in okolja. Takrat so razumeli, da bodo priporočena vedenja prispevala k optimalnemu zdravju, zaupanje pa je bilo ključnega pomena, da je prebivalstvo priporočilom sledilo. Danes pa je še bolj pomembno zaupanje političnih odločevalcev in strokovnjakov, ki delujejo na področju zdravstva.

Komunikološki raziskovalec in teoretik odnosov z javnostmi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Dejan Verčič je dodal, da imamo danes v zahodnih družbah problem zaupanja v vse institucije in avtoritete, izginilo je tudi zaupanje v državo. Ljudje sicer še vedno zaupajo osebnim zdravnikom, manj pa zaupajo v sistem. "Problem predstavlja vse več ljudi, ki dvomijo v moderno znanost," je povedal.

Antropolog Dan Podjed s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je dejal, da je za izgubo zaupanja krivo tudi novo stanje sveta, ki mu pravi krizolacija. "Kriza nas zjutraj prebudi namesto budilke, s krizo gremo spat, ko odložimo telefone ob vzglavju postelje. In zaradi negativnih novic, ki nam kapljajo na glavo od jutra do večera, začenjamo izgubljati zaupanje v to, da je svet še normalen," je dejal.

Opozoril je, da se 69 odstotkov ljudi v prvih petih minutah po prebujanju dotakne telefona, takrat pa potrebujejo tudi pozitivne novice za povrnitev zaupanja v to, "da so ljudje načeloma dobri in da je svet načeloma dober", opozarja Podjed. Ob tem je dodal, da se krhajo vsi trije temelji družbe, ki temeljijo na zaupanju, ob zdravstvu sta to še šolstvo in kultura.

V nadaljevanju okrogle mize pa so sogovorniki razpravljali o umetni inteligenci v zdravstvu.

Prodekan za raziskovalno dejavnost s Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru Gregor Štiglic je dejal, da je umetna inteligenca v zdravstvu prisotna že mnogo let, v zadnjem času pa se pojavljajo nove oblike, kot so pogovorni roboti, na primer Chat GPT, ki poskušajo pomagati zdravstvenim strokovnjakom pri delu. Dodal je, da pri študentih in zaposlenih velikokrat opažajo strah, da bo umetna inteligenca odvzela delovna mesta, in poudaril, da je namen teh orodij podpora, in ne zamenjava ljudi. Prva praktična uporaba umetne inteligence pa bo v administraciji.

Vinko meni, da je množico podatkov, ki jih danes zbirajo, mogoče izkoristiti za obveščanje o potencialnih grožnjah, predvidevanja velikih zdravstvenih kriz, uporaba umetne inteligence pa da je možna tudi v času odzivanja nanje. Spomnil je, da so na podlagi ogromne količine ustrezno organiziranih podatkov denimo ustvarili orodje za oceno srčno-žilne ogroženosti. Tudi v strategiji na področju javnega zdravstva, ki je v pripravi, upoštevajo potenciale novih tehnologij.

"Mislim, da digitalna transformacija, mobilno zdravstvo in umetna inteligenca nudijo verjetno edino rešitev javnega zdravja v tem trenutku," pa je dejal Verčič. Spomnil je, da številne aplikacije že zdaj merijo različne zdravstvene podatke, ki bi jih lahko posredovale zdravnikom, ti pa bi le "izpilili" življenjski slog posameznika. Verčič je večkrat poudaril, da smo v Evropi obsedeni s strahom pred tehnologijo in zasebnostjo naših podatkov, zaradi tega pa smo v tehnološkem zaostanku za Azijo in ZDA.

Medtem je Podjed pozval tudi k analogni preobrazbi in poudaril, da se je kdaj treba tudi zavestno odločiti za odklop od tehnologije. Strinja se, da lahko tehnologija bistveno izboljša življenje, po drugi strani pa lahko tudi negativno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Ob tem se je zavzel za izobraževanje o računalništvu in informatiki pri vseh predmetih v šolah.