UKC Maribor del mednarodnega projekta o problematiki otrok s prekomerno težo

Delež otroške debelosti se sicer po ugotovitvah stroke v Evropi vztrajno povečuje. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kar tretjina šolskih otrok trpi za prekomerno telesno težo ali debelostjo, kar predstavlja resno grožnjo za njihovo prihodnje zdravje. Še posebej zaskrbljujoče je, da stopnja debelosti v številnih državah raste.

V projekt bodo vključili okoli 3000 otrok iz šestih evropskih držav. Predstojnik klinike za pediatrijo v UKC Maribor Jernej Dolinšek je povedal, da v njem sodeluje veliko partnerjev iz vseh delov Evrope, kjer se srečujejo s podobnimi težavami pri otrocih. "V tej populaciji se lahko naredi še veliko, ko starejši ugotovimo, da imamo težave zaradi posledic debelosti, pa je že prepozno," je poudaril.

Po besedah zdravnika specialista za debelost otrok in glavnega raziskovalca na projektu Bio-Streams Martina Bigca teh težav marsikje še vedno ne prepoznajo in še vedno ne govorijo o debelosti kot o bolezni, pač pa kot o navadah slabega prehranjevanja in celo lenobi.

"Stereotipno gledanje bi lahko obrnili v smer, da lahko resno začnejo razmišljati o pojavu kot o bolezni. Nenazadnje je bila kot taka definirana že leta 1998, ko je WHO sprejel definicijo o bolezni in omogočil, da se o njej danes pogovarjamo tudi klinično," je dejal Bigec. Kot je pojasnil, ima bolezen kroničen in pravzaprav neozdravljiv potek, je pa otroke in družine mogoče naučiti z njo živeti.

V Sloveniji resne epidemiološke študije o tej bolezni še ni, po zbiranju nekaterih podatkov ali študij, izvedenih za potrebe razvojnih projektov, ali diplomskih nalog, pa je mogoče sklepati, da slovenska populacija ne odstopa od primerljivih držav, je dejal Bigec.

Kot ocenjuje, ima približno petina slovenskih otrok težave s prekomerno težo, okoli osem odstotkov med njimi jih je debelih. To pomeni okoli 85.000 pretežkih otrok, med katerimi jih je skoraj 7000 z debelostjo, pri kateri so pričakovani zapleti.

Bigec je obseg problematike ponazoril tudi s podatkom, da ima v Sloveniji okoli 1100 otrok sladkorno bolezen. "To pomeni, da je obolelih za prekomerno debelostjo skoraj sedemkrat več, pa se z njimi nihče ne ukvarja, medtem ko imajo sladkorni bolniki zagotovljeno zdravstveno zaščito in nadzor. V nekaterih, predvsem skandinavskih državah, so medtem že izvedli ukrepe, s katerimi zmanjšujejo pojavnost novih primerov," je povedal.

V sklopu projekta zato želijo s pomočjo umetne inteligence, kot so mobilne aplikacije, prispevati k privzgajanju zdravih življenjskih navad in spodbuditi skrb za telesno in duševno zdravje.

Po besedah vodje projekta na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Izidorja Mlakarja je njihov cilj s pomočjo napredne tehnologije staršem in otrokom pomagati pri spremljanju in izboljšanju njihovih prehranjevalnih in gibalnih navad.

"Debelost otrok je dvoplastna težava. Seveda je prisotna biološka komponenta, a tudi družbena. Medtem ko je klinika ponavadi namenjena zdravljenju bolezni, naš projekt naslavlja tudi družbeno problematiko s stališča preventive," je še dejal Mlakar.