Slovenski znanstveniki z inovativno metodo do boljšega razumevanja podnebnih sprememb v preteklosti

V raziskavi so sodelovali Andrej Šmuc in Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (NTF UL) ter Matej Lipar in Mateja Ferk z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poleg slovenskih znanstvenikov so bili vključeni tudi mednarodni strokovnjaki z univerz Cambridge, Curtin, La Trobe in University of Western Australia. Svoje ugotovitve so objavili v prestižni znanstveni reviji Science Advances, so sporočili z NTF UL.

Raziskava je bila osredotočena na eno izmed najbolj slikovitih kraških pokrajin na svetu - Pinnacle Desert v narodnem parku Nambung v Zahodni Avstraliji. Pokrajina slovi po apnenčastih stolpičih, ki segajo tudi do pet metrov visoko iz puščavskega peska. Kljub svetovni prepoznavnosti teh formacij je bil čas njihovega nastanka do danes neznan.

Znanstveniki so s pomočjo revolucionarne metode datiranja železovih gomoljev - majhnih okroglih tvorb, ki nastajajo pri preperevanju mineralov, ki vsebujejo železo - ter geokronološke ure, metode za določanje starosti, prvič na svetu uspeli določiti čas nastanka teh kraških stolpičev. Ugotovili so, da so nastali pred približno 100.000 leti, v najbolj vlažnem medledenem obdobju zadnjih 500.000 let. Voda, ki je takrat omogočila nastanek železovih gomoljev, je hkrati pospešila raztapljanje apnenčaste podlage, kar je privedlo do oblikovanja teh značilnih stolpičev.

"V istem času, kot so kemične reakcije omogočile rast železovih gomoljev v tleh, se je pod njimi apnenčasta podlaga hitro in obsežno raztapljala, nastali pa so stolpiči, ki jih vidimo še danes. Za te reakcije je potrebna zelo velika količina vode, zato smo hkrati odkrili in dokazali eno najbolj vlažnih medledenih obdobij v zadnjih pol milijona let," je razložil eden od avtorjev raziskave Andrej Šmuc.

Inovativen pristop k datiranju kraških reliefnih oblik kaže, da je bila Zahodna Avstralija v preteklosti bistveno bolj mokra, kot jo poznamo danes.

Uporabljena metoda je primerna za datiranje podobnih kraških oblik po vsem svetu, kar omogoča natančno rekonstrukcijo preteklih podnebnih razmer in spremljanje okoljskih sprememb. Raziskava tako pomembno prispeva k boljšemu razumevanju dinamike podnebnih sprememb na globalni ravni.

Kot je pojasnil Šmuc, kraška pokrajina pokriva 15 odstotkov svetovne zemeljske površine, v Sloveniji pa kar polovico. Njegov nastanek je neposredno povezan s podnebjem, predvsem s količino padavin in temperaturo. "Kljub njegovi razširjenosti in povezavi s preteklimi podnebnimi razmerami pa je določanje časa nastanka krasa že dolgo velik izziv - navsezadnje moramo datirati prazne prostore, luknje. Naš prispevek odgovarja prav na to vprašanje," je poudaril.