STAznanost
Naravoslovje in tehnika

V Računalniškem muzeju prvo srečanje pionirjev slovenskega računalništva

Ljubljana, 5. oktobra - Minuli torek je na pobudo Računalniškega muzeja v Ljubljani potekalo prvo srečanje pionirjev in pionirk slovenskega računalništva, ki se ga je udeležilo preko 40 predstavnic in predstavnikov prvih generacij računalničarjev iz vse Slovenije in zamejstva.

Ljubljana, Računalniški muzej. Prvo srečanje pionirjev slovenskega računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Branko Razgoršek in računalnik Kopa 1000. Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej.
Prvo srečanje pionirjev slovenskega računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani.
Branko Razgoršek in računalnik Kopa 1000.
Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej. Prvo srečanje pionirjev slovenskega računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Andrej Jerman Blažič in Janez Grad. Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej.
Prvo srečanje pionirjev slovenskega računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani.
Andrej Jerman Blažič in Janez Grad.
Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej. Alojz Hudobivnik, ki je v Iskri Delta delal na grafični kartici računalnika Triglav. Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej.
Alojz Hudobivnik, ki je v Iskri Delta delal na grafični kartici računalnika Triglav.
Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej. Tržaški Slovenec, programer in zgodnji ustvarjalec računalniške umetnosti Matjaž Hmeljak. Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej.
Tržaški Slovenec, programer in zgodnji ustvarjalec računalniške umetnosti Matjaž Hmeljak.
Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej. Slovenska internetna pionirka Borka Jerman Blažič. Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Ljubljana, Računalniški muzej.
Slovenska internetna pionirka Borka Jerman Blažič.
Foto: Katja Goljat/Računalniški muzej

Prisotne je v imenu Računalniškega muzeja v Ljubljani pozdravila direktorica Gaja Zornada ter poudarila pomen njihove vizije, predanosti in pionirskega duha pri prehodu iz analogne v digitalno dobo. "Vaša zapuščina je vpisana ne le v zgodovino, temveč tudi v duh, s katerim pristopamo k tvorjenju tehnološke prihodnosti. Zato se vam iz srca zahvaljujem, da ste bili del tega prelomnega obdobja in da ste danes z nami, da skupaj obudimo spomine in obeležimo vaš izjemen prispevek," je dejala.

Ekipa Računalniškega muzeja je nato predstavila svoje obsežne dejavnosti, vključno z varovanjem, ohranjanjem in restavriranjem strojne in programske dediščine ter temeljnimi raziskavami. Vodja zbirke Boštjan Špetič je pripravil poseben prikaz dela zbirke, ki običajno ni javno dostopen, ter poudaril pomen sodelovanja z zgodnjimi računalnikarji in programerji pri osvetljevanju skupne zgodovine.

Vodja laboratorija muzeja Marko Štamcar je zbrane nagovoril s praktično demonstracijo postopkov ohranjanja dediščine računalniških programov, pri čemer je prikazal arhiviranje vsebin z osempalčne diskete, potrebne za zagon zgodnjih slovenskih računalnikov. Demonstracija je bila sprejeta z navdušenjem in odobravanjem, kar izkazuje znanje in sposobnosti ekipe Računalniškega muzeja, ki je svoje delo v svetu računalnikov začela mnogo let po zatonu večine sistemov, ki jih dnevno vzdržuje," so zapisali v muzeju.

Dogodka so se med drugim udeležili pionirka slovenskega interneta Borka Jerman Blažič, nekdanji profesor in vodja Republiškega računskega centra Janez Grad, Alojz Hudobivnik, ki je v Iskri Delta delal na grafični kartici računalnika Triglav, ter tržaški Slovenec, programer in zgodnji ustvarjalec računalniške umetnosti Matjaž Hmeljak.

Dogodek je bil del praznovanj ob 20. obletnici delovanja Računalniškega muzeja, ki kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe neprekinjeno deluje že od leta 2004. Z obsežno zbirko več kot 6500 primerkov strojne in programske opreme, knjig in revij ter drugih predmetov muzej omogoča razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo, hkrati pa spodbuja posameznike k aktivni udeležbi in soustvarjanju tehnološke prihodnosti, so še zapisali v muzeju.