Dovč: Odkritje Nobelovih nagrajencev za medicino razkrilo nov način uravnavanja genskega izražanja
Ljubljana, 7. oktobra - Odkritje letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino in fiziologijo Victorja Ambrosa in Garyja Ruvkuna, ki sta odkrila novo vrsto kratkih molekul mikro RNK, je odprlo novo dimenzijo uravnavanja izražanja genov, ki je ključna za vse kompleksne oblike življenja, je za STA ocenil redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti Peter Dovč.
"Odkritje Ambrosa in Ruvkuna je bilo nepričakovano in je odprlo novo dimenzijo uravnavanja izražanja genov, ki je esencialna za vse kompleksne oblike življenja," je dejal.
Ambrosa in Ruvkuna je po njegovih besedah zanimala časovna komponenta genskega izražanja, ki omogoča, da so pravi geni izraženi ob pravem času na pravem mestu.
Vloga, ki jo pri celotni pestrosti uravnavanja izražanja genov v različnih tkivih in organih odigrajo kratke molekule mikro RNK, pomembno dopolni kompleksno sliko uravnavanja genskega izražanja v večceličnih organizmih, je navedel Dovč, strokovnjak za biotehnologijo ter član katedre za genetiko, animalno biotehnologijo in imunologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Danes vemo, da je v genomu človeka preko tisoč genov za različne mikro RNK in da je mehanizem posttranskripcijskega utišanja genov prisoten pri vseh večceličnih organizmih, vključno s človekom, je pojasnil.
"Ambros in Ruvkun sta proučevala razvoj različnih tipov celic in pri tem odkrila novo vrsto kratkih RNK molekul - mikro RNK, ki igrajo odločilno vlogo v uravnavanju izražanja genov. Njuno odkritje je razkrilo popolnoma nov način uravnavanja genskega izražanja, ki je ključen za večcelične organizme," je še dejal.
"Marsičesa glede delovanja genov še ne vemo, a to, kar je znanega o mikro RNK, budi upanje, da bomo sčasoma lahko razvili resnično učinkovito in varno gensko zdravljenje," pa je za Radio Slovenija dejala strokovnjakinja s kliničnega inštituta za genomsko medicino UKC Ljubljana Luca Lovrečić.
Nobelova nagrajenca Ambros in Ruvkun sta z raziskavami na tem področju začela že konec 80. let prejšnjega stoletja na univerzi Harvard in Tehnološkem inštitutu v Massachusettsu (MIT), rezultate svojih raziskav pa sta prvič objavila leta 1993 v strokovni znanstveni reviji Cell.
Nagrado bosta prejela 10. decembra v Stockholmu, na obletnico smrti Nobela, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada prinaša 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Nagrajenca si bosta znesek enakomerno razdelila.