STAznanost

IJS si želi aktivnejše vloge stroke v razpravi o jedrski energiji

Ljubljana, 11. oktobra - V Institutu Jožef Stefan (IJS) kot osrednji raziskovalni in izobraževalni ustanovi na jedrskem področju v državi ob razpisu referenduma o podpori izvedbi projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2) vnovič izpostavljajo prednosti jedrske energije za energetsko oskrbo Slovenije. Želijo si aktivnejše vloge stroke v razpravah o jedrski energiji.

Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo so poslanci ob široki podpori iz vrst koalicije in opozicije sprejeli v četrtek. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?" Splošno glasovanje bo 24. novembra.

V IJS so prepričani, da tako referendumsko vprašanje kot področje jedrske energije v splošnem nedvoumno sega na področje njihovega delovanja, zato si želijo v razprave aktivneje vključiti. Ocenjujejo namreč, da se strokovno znanje tako instituta kot ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko iz razprav izključuje.

Po navedbah Luke Snoja, ki na IJS vodi eksperimentalni reaktor Triga v Podgorici pri Ljubljani, na katerem poteka izobraževanje domačih in tujih strokovnjakov, je projekt Jek 2 eden najzahtevnejših projektov v zgodovini Slovenije, zato bi bilo treba angažirati vse jedrske in druge strokovnjake.

"Izvajanje tako velikega in dolgoročnega projekta brez strokovne podpore Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani bi bilo neodgovorno. Med približno 100-letnim življenjskim obdobjem jedrske elektrarne človeštvo doživlja ogromne družbene, demografske in tehnološke spremembe. Edini način, da se tem spremembam prilagodimo, je neprekinjeno raziskovanje in razvoj," so Snoja citirali v IJS.

V IJS opozarjajo, da v resnici niti pozitiven izid referenduma 2 še ne zagotavlja akcije oz. izvedbe projekta Jek 2, daje pa pomemben signal, da se priprave na projekt lahko nadaljujejo, ter pomeni spodbudo in zavezo vsem deležnikom, da odločitev na koncu tudi udejanjijo. Dodatno v referendumskem da vidijo tudi pozitiven signal za študente, da ima pomen in smisel študirati področja, relevantna za postavitev nove jedrske elektrarne.

Zavedajo se, da bosta pri referendumskem odločanju pomembna informiranost in poznavanje področja uporabe različnih virov energije, tudi jedrske. Zato že od konca septembra pripravljajo tudi predstavitve v okviru serije dogodkov Odprto o jedrski energiji. Dogodki potekajo na reaktorju Triga in v prostorih IJS v Ljubljani, sledili si bodo do novembra.

V IJS, kjer svoja raziskovanja opravljajo na področjih jedrske energije, jedrske tehnike, jedrske fizike, reaktorske in radiacijske fizike, v okviru instituta pa potekajo tudi izobraževanja in usposabljanja jedrskih strokovnjakov ter informiranje splošne javnosti o jedrski tehnologiji, jedrsko energijo uvrščajo med vire energije z enim najmanjših vplivov na okolje.

"Jedrska energija je odlična nizkoogljična rešitev za rastoče energetske potrebe Slovenije," so prepričani. Novo nuklearko po njihovem mnenju potrebujemo tudi za učinkovit elektroenergetski prehod in preobrazbo v nizkoogljično družbo.

"Jedrske elektrarne zagotavljajo zelo stabilno dobavo električne energije, saj delujejo v vsakem vremenu in potrebujejo le kamion ali dva goriva letno. Prinašajo torej stabilnost in predvidljivost, tudi pri ceni, za praktično celo stoletje," je v sporočilu za javnost zapisal vodja odseka za reaktorsko tehniko IJS Leon Cizelj.