Prejemniki nagrad na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti - utemeljitve

Akademik in profesor na mariborski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter zdaj tudi prejemnik Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva Željko Knez je eden od vodilnih strokovnjakov na področju separacijskih procesov in produktne tehnike s pod- in nadkritičnimi tekočinami pri visokih tlakih, so o prejemniku zapisali v utemeljitvi.

Nadkritične tekočine, ki jih je raziskoval, so izjemno uporabne v industriji, saj jih lahko na napreden način izkoriščajo za ekstrakcijo želenih sestavin, na primer kofeina iz kave.

Kot še piše v utemeljitvi, uporaba nadkritičnih tekočin poteka pri visokih tlakih in relativno nizkih temperaturah, je učinkovita in okolju prijazna. Željko Knez pa je zaslužen za razvoj številnih inovativnih in tehnoloških postopkov, zaščitenih z več kot 40 patenti.

Ljubica Marjanovič Umek, sicer zaslužna profesorica ljubljanske filozofske fakultete, je prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju razvojne psihologije. Je mednarodno priznana raziskovalka na področju razvojne psihologije, še posebej na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih.

S svojim delom je pomembno prispevala k razumevanju vpliva dejavnikov, kot so govor staršev, skupno branje in igra, na zgodnji govorni razvoj in pismenost otrok, so navedli. Razvila je prvi razvojni test za ocenjevanje govornega razvoja v slovenskem jeziku, s čimer je, kot so poudarili, postavila temelje za strokovno delo na tem področju. Njene raziskave so izpostavile tudi pomembno vlogo zgodnjega vstopa v kakovosten vrtec pri razvoju malčkov in otrok.

Direktor podjetja Akrapovič Igor Akrapovič si je Puhovo nagrado prislužil za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij.
Kot so zapisali v utemeljitvi, je "z inovativnostjo, vizijo in odločnostjo naredil preboj na področju izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile".

"Ob uporabi titanove zlitine in keramičnih kompozitov, razvoju kompleksne tehnologije, revolucionarnem oblikovanju ter osredotočenosti na kakovost in zmogljivost je s svojim podjetjem ustvaril globalno zgodbo o uspehu," so poudarili.

Podjetje Akrapovič prodaja izdelke pod lastno blagovno znamko v več kot 80 državah. Z uporabo njegovih izpušnih sistemov so tekmovalci osvojili že več kot 180 naslovov svetovnih prvakov na dveh in štirih kolesih.

Danes so poleg nagrad za življenjsko delo razglasili tudi prejemnike priznanja ambasadorka znanosti RS, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, eno Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter šest Zoisovih priznanj za pomembne dosežke.

Ambasadorka znanosti je postala Kristina Djinović-Carugo z Evropskega laboratorija za molekularno biologijo (EMBO) v francoskem Grenoblu. Djinović-Carugo s svojimi vrhunskimi dosežki promovira slovensko znanost na področju integrativne strukturne biologije v mednarodnem prostoru. Kot vodja EMBO, profesorica na Univerzi na Dunaju ter članica prestižnih mednarodnih združenj, kot sta Academia Europaea in Evropska organizacija za molekularno biologijo (EMBO), pomembno prispeva k povezovanju slovenske in svetovne znanosti na tem področju, so pojasnili.

"S svojim raziskovalnim in pedagoškim delom doma in v tujini pomembno vpliva na razvoj medicinske znanosti na področju molekularne in strukturne biologije ter spodbuja nove generacije slovenskih znanstvenikov," so poudarili.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejmejo Ivan Šprajc, Igor Klep, Tomaž Katrašnik in Damjana Rozman. Ivan Šprajc z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU je nagrado prejel za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki. S svojimi raziskavami je namreč pomembno prispeval k razumevanju astronomskih orientacij v predšpanski arhitekturi Mezoamerike, so zapisali.

Kot so pojasnili, je z inovativno metodologijo razkril, kako so nekdanja ljudstva uporabljala astronomijo za usmerjanje zgradb in določanje ključnih trenutkov v poljedelskem ciklu.

"Arheološke odprave, ki jih je vodil na polotoku Jukatan, so poleg večjih urbanih središč odkrile vrsto manjših naselij in drugih sledov nekdanjega življenja, kar je znatno razširilo naše znanje o poteku poseljevanja, gospodarstvu in politični geografiji Majev. Njegova dela pomembno prispevajo k razumevanju razvoja starodavnih civilizacij in ohranjanju svetovne kulturne dediščine," so zapisali.

Profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko in primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Igor Klep
prejme Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe. Klep je, kot so zapisali, eden od najprodornejših in v svetu najbolj znanih slovenskih matematikov, zlasti na področju uporabe algebre v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki.

Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij, so navedli.

Profesor na ljubljanski fakulteti za strojništvo Tomaž Katrašnik je dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost. V njegovi raziskovalni skupini razvijajo inovativne računalniške modele in diagnostične metode za elektromobilnost.

Ti omogočajo odkrivanje novih pojavov in razumevanje procesov v materialih za baterije ter tudi napovedovanje njihovih notranjih stanj v povezavi z vplivom na zdravje in varnost baterij. "Knjižnica modelov omogoča hitrejši in cenejši razvoj baterij in gorivnih celic, prenos njegovih vrhunskih znanstvenih izsledkov v vodilna svetovna podjetja pa pomembno vpliva na razvoj učinkovitejših in varnejših električnih pogonov vozil," so zapisali o njegovem delu.

Profesorica na ljubljanski medicinski fakulteti Damjana Rozman je prejemnica Zoisove nagrade za za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike. S sodelavci je razvila novo metodo, ki omogoča preučevanje vloge in tvorbe holesterola pri kompleksnih boleznih jeter, vključno z rakom jeter.

Ugotovila je, da se te bolezni pomembno razlikujejo glede na spol, in opredelila možnosti spolu prilagojenega zdravljenja. Raziskave izražanja genov so imele pomemben vpliv tudi med pandemijo covida-19, kjer je odkrila povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, in resnostjo bolezni. Kot so zapisali, izsledki prispevajo k boljšemu razumevanju in zdravljenju obeh spolov.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke pa prejmejo Matija Gatalo, Nejc Hodnik, Marjan Bele in Miran Gaberšček, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico. Gatalo je z omenjenimi sodelavci razvil prelomno metodo za izdelavo katalizatorjev za gorivne celice, ki močno zmanjša potrebo po dragoceni platini.

To omogoča širšo in cenovno dostopnejšo uporabo gorivnih celic v prometu in energetiki, kar prispeva k manjšim izpustom CO2 in prehodu na vodikovo ekonomijo. Inovacija je privedla do uspešnega delovanja odcepljenega podjetja Kemijskega inštituta ReCatalyst, ki sodeluje z vodilnimi svetovnimi partnerji.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino prejme profesor na mariborski medicinski fakulteti in fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Uroš Potočnik. S svojimi raziskavami je ključno prispeval k uveljavljanju personaliziranega zdravljenja, še posebej za bolnike s kroničnimi boleznimi, kot sta astma in kronična vnetna črevesna bolezen, je zapisano v utemeljitvi.

Z naprednimi genomskimi analizami je odkril nove biooznačevalce, ki pomagajo bolje razumeti odziv bolnikov na biološka zdravila. Njegovo delo je pomembno zlasti za bolnike, ki se ne odzivajo na obstoječa zdravila, saj je odkril ključne povezave med geni in kliničnimi znaki bolezni, ter nove tarče za razvoj zdravil. "S tem je omogočil razvoj bolj učinkovitih metod zdravljenja, ki izboljšujejo kakovost življenja bolnikov," so poudarili.

Raziskovalka Inštituta Jožef Stefan (IJS) Andreja Benčan Golob je prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov. S svojimi raziskavami je pomembno prispevala k razvoju okolju prijaznih materialov za pretvorbo in shranjevanje energije. Kot so zapisali, njeno delo prispeva k zmanjševanju uporabe za okolje škodljivega svinca v posebnih materialih, feroelektrikih.

Z elektronskim mikroskopom preučuje strukturo feroelektričnih materialov brez svinca na atomskem nivoju, kar omogoča boljše razumevanje njihovih lastnosti in večjo učinkovitost naprav, na primer senzorjev, ki imajo te materiale vgrajene.

Raziskovalec IJS in izredni profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Lev Vidmar pa je prejemnik Zoisovega priznanja za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov. Vidmar se posveča temeljnim vprašanjem v večdelčni kvantni fiziki. Njegove raziskave so osvetlile obnašanje kvantnih materialov pod vplivom nepravilnosti ali motenj.

S svojimi ugotovitvami je postavil pod vprašaj dolgo uveljavljeno teorijo o toplotnih in električnih izolatorjih ter razvil nov pristop, ki omogoča prepoznavanje toplotnih in električnih lastnosti. Ta dosežek odpira nove možnosti za način shranjevanja kvantnih informacij, kar je med drugim ključno za razvoj učinkovitih in zanesljivih kvantnih računalnikov.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali prejme izredni profesor na primorski pedagoški fakulteti Tomaž Grušovnik, ki se ukvarja z raziskovanjem odnosa ljudi do okolja in živali. Njegovo delo razkriva, da ljudje poznamo, vendar hkrati ignoriramo neprijetne resnice o okoljskih težavah in izkoriščanju živali. Hotena nevednost otežuje reševanje teh vprašanj.

Poudarja, da le podajanje informacij ni dovolj. "Pomembna je tudi vzgoja želje po spoznavanju sveta," so ga povzeli v obrazložitvi. S svojo izvirno tezo je prispeval k boljšemu razumevanju neodzivnosti javnosti na ključne okoljske izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo, so še zapisali.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine prejme profesor na ljubljanski medicinski fakulteti Mitja Lainščak, delujoč tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Lainščak je med vodilnimi strokovnjaki na področju srčno-žilne medicine, zlasti pri preučevanju srčnega popuščanja.

Njegove raziskave so pomembno prispevale k izboljšanju obravnave bolnikov. Soustvarjal je nove evropske smernice za obravnavo in zdravljenje, ki jih upošteva medicinska skupnost po vsem svetu. Pojasnil je nekatere mehanizme vnetja srčne mišice, vključno s posledicami po cepljenju proti covidu-19, ter razvil učinkovite strategije rehabilitacije s poudarkom na telesni sestavi bolnikov.

Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju numerične matematike pa prejme profesor na primorski fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije ter raziskovalec na Inštitutu Andrej Marušič Vito Vitrih. Z raziskavami na področjih numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja je pomembno prispeval k učinkovitejšemu reševanju inženirskih izzivov in razvoju na področjih robotike, računalniške grafike ter animacij.

Njegov doprinos v izogeometrični analizi je še posebej dragocen, saj pomaga izboljševati tehnološke procese in oblikovanje industrijskih izdelkov. Z razvojem novih matematičnih orodij krepi povezavo med teoretičnimi spoznanji in njihovo uporabo v industriji.