Prelomno odkritje življenja pod globokomorskimi vrelci objavili tudi v reviji Nature Communications
Ljubljana, 17. oktobra - Mednarodna skupina raziskovalcev, katere del sta bila tudi raziskovalca Morske biološke postaje Piran NIB, je v lanskem letu na potovanju na vzhodni Pacifik pod globokomorskimi vrelci odkrila nov ekosistem. Odkritje, ki osvetljuje, kako zapletena so življenjska okolja v globokem morju, so zdaj objavili tudi v ugledni reviji Nature Communications.
Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), so raziskovalci v reviji objavili članek o odkritju živalskega življenja pod morskim dnom na hidrotermalnih vrelcih Vzhodnega Pacifiškega grebena. Odkritje ranljivih in bogatih živalskih habitatov v podmorski skorji, katerih obseg je trenutno neznan, po mnenju avtorjev povečuje nujnost zaščite morskega dna pred potencialnimi prihodnjimi okoljskimi spremembami.
Vzhodni Pacifiški greben, vulkansko aktivno območje na stiku dveh tektonskih plošč na dnu Tihega oceana, vsebuje številne hidrotermalne vrelce - odprtine na morskem dnu, ki nastanejo, kjer se morska voda in magma pod zemeljsko skorjo srečata.
Kot so navedli v sporočilu za javnost, so se doslej raziskave osredotočale na organizme, ki živijo na morskem dnu okoli teh vrelcev, vključno s cevastimi črvi in školjkami, medtem ko možnost obstoja živalskega življenja pod površjem morskega dna ni bila temeljito raziskana.
Glavni raziskovalki in prvi avtorici članka z naslovom Živalsko življenje v plitvi podmorski skorji pri globokomorskih hidrotermalnih vrelcih Monika Bright in Sabine Gollner sta z mednarodno odpravo kolegov raziskovalcev na raziskovalni ladji Schmidt Ocean Institute Falkor opravili serijo potopov do lokacije hidrotermalnega vrelca na globini 2515 metrov na vzhodnem Pacifiškem grebenu.
Pri raziskovanju morskega dna so raziskovalci uporabljali posebej prirejeno in daljinsko vodeno robotizirano vozilo SuBastian. Pri razkrivanju delov morske skorje so odkrili tople, s tekočino napolnjene votline, naseljene z različnimi vrstami, ki so jih prej našli samo na morskem dnu, vključno z velikimi cevastimi črvi in premičnimi živalmi, kot so črvi in polži.
Avtorji ugotavljajo, da so se ličinke iz skupnosti na morskem dnu lahko naselile v teh podmorskih habitatih zato, ker so ekosistemi na morskem dnu in pod njim kompleksno povezani.
V raziskovalni odpravi in pri odkritju sta sodelovala tudi Tinkara Tinta in Tihomir Makovec iz Morske biološke postaje Piran NIB. Po odpravi je predsednica in soustanoviteljica Schmidtovega Ocean inštituta dejala Wendy Schmidt, da "odkritje novih bitij, pokrajin in povsem novega ekosistema poudarja, koliko moramo še odkriti o našem oceanu in kako pomembno je zaščititi tisto, česar še ne vemo ali razumemo".