Dan odprtih vrat slovenskih superračunalniških centrov
Ljubljana, 18. oktobra - Slovenski superačunalniški centri so danes, ko obeležujemo Eksa dan, tradicionalno odprli vrata v prostore, kjer so nekateri najzmogljivejši superračunalniki na domačih tleh. Med njimi zaseda posebno mesto superračunalnik Vega, ki sodi med najzmogljivejše superračunalnike na svetu, so sporočili iz javnega zavoda Arnes.
Ob dnevu odprtih vrat slovenskih superračunalniških centrov, ki je potekal četrto leto zapored, so javnosti želeli odpreti nedostopne in skoraj skrivnostne prostore, kjer so izjemno zmogljivi superračunalniški sistemi, so sporočili iz Arnesa. O superračunalnikih pa se je letos izobraževalo kar 500 šolarjev po vsej Sloveniji.
Udeleženci so tako dan preživeli v Ljubljani, kjer so jih v svet tehnologije popeljali Arnes in Institut "Jožef Stefan", Ažmanov računski center na Kemijskem inštitutu, pa tudi na Fakulteti za informacijske študije FIŠ v Novem mestu, na podjetju Arctur v Novi Gorici, v Mariboru pa na Univerzi v Mariboru ter Institutu informacijskih znanosti Izum, kjer so si obiskovalci lahko ogledali najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, to je EuroHPC Vega.
Na današnji dan sicer obeležujemo Eksa dan. Beseda "eksa" namreč pomeni 1018 in se v superračunalništvu uporablja za določitev zmogljivosti superračunalnika. Medtem ko povprečen človek izvede računsko operacijo, kot je seštevanje, lahko superračunalnik v istem času izvede 1,000,000,000,000,000,000 takšnih operacij, so ponazorili na Arnesu.
Superračunalnik je naprava, ki v svojem bistvu omogoča izjemno hitro obdelavo velike količine podatkov, zato je zelo primerna za najzahtevnejše izzive človeštva. Kot so sporočili z Arnesa, pa je v zadnjih letih vedno več zanimanja tudi za uporabo superračunalniških kapacitet za učenje modelov za umetno inteligenco.
Na slovenskih superračunalnikih izvajajo napredne analize podatkov iz edinega krioelektronskega mikroskopa v tem delu sveta, ki je sicer na Kemijskem inštitutu. Na superračunalniku EuroHPC Vega Institut Ruđer Bošković iz Zagreba izvaja projekt za izboljšanje terapije hormonsko občutljivega raka prostate. S superračunalniki pa tudi optimizirajo razvoj industrije, raziskujejo človeški genom ter še marsikaj drugega, so sporočili iz Arnesa.