DZ sprejel sveženj zakonov za pristop Slovenije k Evropski vesoljski agenciji

Državni zbor je tako brez glasu proti sprejel zakon o ratifikaciji konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije, zakon o ratifikaciji sporazuma med vlado in Evropsko vesoljsko agencijo v zvezi s pristopom Slovenije h konvenciji o ustanovitvi agencije in povezanimi pogoji ter zakon o ratifikaciji sporazuma med državami pogodbenicami konvencije o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije in agencijo o varovanju in izmenjavi tajnih podatkov.

Za polnopravno članstvo v Esi je Slovenija zaprosila na vrhu o vesolju v španski Sevilli novembra lani. S tem se je začel postopek pogajanj, ki je vključeval pregled pripravljenosti Slovenije na polnopravno članstvo, pregled pripravljenosti slovenske vesoljske industrije in sprejem slovenske vesoljske strategije ter akcijskega načrta, s katerim je vlada opredelila okvir prihodnjih vlaganj Slovenije v vesoljske programe Ese, so po sprejemu zakonskega trojčka spomnili na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.

Junija letos sta premier Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher podpisala tudi sporazumu med vlado in agencijo o pristopu h konvenciji o ustanovitvi Evropske vesoljske agencije.

Slovenija bo polnopravna članica agencije s sedežem v Parizu postala z dnem, ko bodo listine o njenem pristopu deponirane pri francoski vladi kot depozitarju. Predvidoma bo to 1. januarja 2025.

Državni sekretar na ministrstvu Matevž Frangež je pred sprejemom zakonov dejal, da ima Slovenija sicer majhen, a dinamičen in izjemno hitro rastoč vesoljski sektor, ki je iskan partner v različnih programih v okviru Ese. "Z dosego polnopravnega članstva se mu bodo se širše odprla vrata priložnosti, pri čemer se bodo razvijale tehnologije in industrije, ki niso pomembne samo za vesolje, temveč tudi za življenje na Zemlji," je prepričan.

Slovenija sicer z Eso sodeluje že od leta 2009, ko je podpisala sporazum evropske sodelujoče države. V letu 2016 je sodelovanje nadgradila s podpisom pridružitvenega sporazuma, s čimer je postala pridružena članica agencije. Leta 2020 pa je Slovenija podpisala še okrepljeni pridružitveni sporazum, ki se izteče 31. decembra letos.

Polnopravno članstvo v Esi bo Sloveniji medtem po pojasnilih ministrstva prineslo enakopravno sodelovanje z drugimi članicami pri sprejemanju bistvenih odločitev, povečalo prepoznavnost Slovenije v svetu, dalo možnost sodelovanja v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor do zdaj še ni mogel sodelovati, ter odprlo dodatna vrata za sodelovanje s podjetji iz članic Ese in drugih držav, tudi za komercialne vesoljske projekte.

Polnopravno članstvo v Esi ob tem prinaša tudi dodatne finančne obveznostmi. Članarina se bo z dosedanjih 500.000 evrov povečala na približno 2,8 milijona evrov, v skladu z določbami iz konvencije in povezanega sporazuma pa je v 2025 predvideno tudi plačilo enkratnega zneska v vrednosti 1,7 milijona evrov kot neke vrste vstopnega stroška.

Finančne obveznosti za izbirne programe, v katerih sodeluje Slovenija, bodo do konca prihodnjega leta ostale nespremenjene, o obveznostih v naslednjem triletnem proračunskem obdobju pa se bo Slovenija glede na interes in zmogljivosti gospodarstva odločala konec 2025 pred zasedanjem sveta ministrov agencije.

Vplačila v Eso se sicer po navedbah gospodarskega ministrstva v več kot 90 odstotkih povrnejo podjetjem in raziskovalnim ustanovam članic v obliki projektov. V zadnjem četrtletju lani je bil količnik za Slovenijo ena, kar pomeni, da so se Sloveniji vplačana sredstva povrnila praktično v celoti.

Esa je medvladna organizacija, katere namen je izključno v miroljubne namene zagotavljati in spodbujati sodelovanje med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in tehnologij.

Agencija pripravlja in izvaja industrijsko politiko, ki je namenjena izpolnjevanju zahtev evropskega in usklajenih nacionalnih vesoljskih programov ter povečanju globalne konkurenčnosti evropske industrije.