Ob 40. obletnici odseka za reaktorsko tehniko IJS izpostavili pomen znanosti za jedrsko prihodnost Slovenije

Jedrska energija igra ključno vlogo pri zagotavljanju zadostne količine energije za potrebe današnje družbe. Če bi se odpovedali jedrski energiji, bi težko ohranili trenutni nivo oskrbe z električno energijo, saj drugi viri energije morda ne bi zadostovali za pokritje vseh potreb, je za STA dejal Cizelj.

Po njegovih besedah je zato ključno, da se z jedrsko energijo še naprej ukvarjamo. "Pri tem ima znanost vodilno vlogo, saj omogoča dolgoročen in širok vpogled v prihodnost, medtem ko so poslovni in energetski sektorji bolj osredotočeni na trenutne potrebe," je poudaril.

Po njegovih besedah se jedrska industrija v zahodnem svetu sicer sooča z velikim izzivom, saj se je razvojni cikel zaustavil okoli 80. let prejšnjega stoletja, zlasti po nesreči v Černobilu. "Prišlo je do pomanjkanja napredka v industriji, kar otežuje hitro gradnjo novih jedrskih elektrarn. Na drugi strani pa znanost na tem področju še naprej napreduje. Ravno napredek v znanstvenih raziskavah tudi našega odseka za reaktorsko tehniko odpira vrata za investicije v na primer male modularne reaktorje in nove generacije reaktorjev, ki še niso komercialno dostopni," je dodal.

Kot je poudaril, so na odseku specializirani za računalniške simulacije fizikalnih procesov, ki so ključni za varnost jedrskih reaktorjev. "Raziskujemo predvsem procese, ki zagotavljajo stabilno delovanje jedrskih reaktorjev, zlasti hlajenja reaktorjev in zadrževanja radioaktivnih snovi v zaprtih sistemih," je pojasnil.

Njihovi raziskovalni dosežki so po njegovih besedah posebej izraziti pri razvoju simulacijskih metod za poškodbe materialov, ki se lahko pojavijo v starih jedrskih reaktorjih, ter pri eksperimentih, v katerih raziskujejo hitre eksplozije vodika in vodne pare v primeru hujših okvar. "Velka pridobitev pa je bila tudi vzpostavitev lastnega laboratorija, ki nam omogoča eksperimentalno delo in dopolnjuje naše računalniške simulacije," je dodal.

Raziskovalci odseka tesno sodelujejo z mednarodnimi inštitucijami, zlasti na področju razvoja malih modularnih reaktorjev in jedrskih materialov. "Svoje delo pa bomo prilagodili tudi morebitni gradnji novih jedrskih blokov v Sloveniji, če se bo za to pojavila potreba," je dejal Cizelj.

Ob 40-letnici odseka je danes potekala tudi okrogla miza, na kateri so različni mednarodni strokovnjaki spregovorili o izzivih in priložnostih, s katerim znanost prispeva k učinkovitemu in varnemu delovanju jedrskih tehnologij.

Po besedah Iztoka Tislja z odseka za reaktorsko tehniko IJS ima Slovenija kot majhna jedrska država bogato znanje in izkušnje na področju jedrske energije, ki jih je treba še bolje izkoristiti. "Naše znanstvene ustanove, kot je IJS, sodelujejo z mednarodnimi strokovnjaki, ključno pa je, da tudi domača industrija bolje izkoristi to znanje domačih raziskovalcev," je poudaril.

Z njim se je strinjal tudi generalni direktor madžarskega HUN-REN Centre for Energy Research Akos Horvath. Zaupanje v znanje in ohranjanje jedrske strokovnosti je na nacionalni ravni ključno, saj že zgolj nekaj strokovnjakov lahko učinkovito zagotavlja jedrsko varnost in podpira industrijo, je dejal. "Za majhno državo, kot je Slovenija, je to povsem izvedljivo in smiselno," je zaključil.

Za gradnjo nove jedrske elektrarne bo po besedah Tislja poleg širšega političnega in družbenega soglasja ključni izziv tudi pridobivanje novih kadrov ter širitev izobraževalnih in raziskovalnih programov na področju jedrske tehnologije.