S polnopravnim članstvom v Cernu do večje vpetosti Slovencev v mednarodne projekte
Ljubljana, 25. oktobra - Slovenija bo s polnopravnim članstvom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (Cern) utrdila svoj ugled v mednarodnem raziskovalnem prostoru. Slovenskim znanstvenikom bo to omogočilo, da samostojno predlagajo in določajo cilje eksperimentov, kar je pomemben korak naprej, so danes poudarili na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko.
Ljubljana, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Okrogla miza z naslovom Slovenija v Cernu - v centru prebojne znanosti in velikih odkritij.
Foto: Manca Ahčin/STA
Kot je na okrogli mizi spomnil državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije Jure Gašparič, je svet Cerna nedavno pozitivno ocenil pripravljenost Slovenije na polnopravno članstvo v tej organizaciji ravno zaradi dobrih raziskovalnih institucij in prizadevanj za višanje sredstev za raziskave in razvoj, ki ga določa zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Po besedah Boruta Paula Kerševana s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani ter Instituta Jožef Stefan (IJS) bodo imeli slovenski znanstveniki in raziskovalne skupine, ki sodelujejo pri projektih v Cernu, s polnopravnim članstvom države še več možnosti za sodelovanje. "Do zdaj smo namreč sodelovali zgolj kot pridruženi člani, pri čemer smo bili povabljeni k posameznim eksperimentom in meritvam, ki so se tam odvijali. Zdaj pa bomo lahko sami predlagali nove eksperimente, določali cilje in rešitve za specifične raziskovalne naloge, kar pomeni pomemben napredek," je dejal.
Slovenci sicer v Cernu že delujejo predvsem v okviru enega največjih eksperimentov za preučevanje osnovnih gradnikov vesolja Atlas. Po besedah astrofizičarke Maruše Bradač s fakultete za matematiko in fiziko so članstva Slovenije v tako velikih centrih, kot je Cern, nujna za razvoj družbe, saj omogočajo sodelovanje v projektih, brez katerih bi nazadovali.
Ob tem je poudarila tudi pomembno vlogo sodelovanja raziskovalcev z različnih področij, ki je ključno za iskanje odgovorov na najzahtevnejša znanstvena vprašanja, tudi o vesolju in skrivnostni temni snovi, s katero se Bradač še posebej ukvarja. "Brez fizike osnovnih delcev in strokovnjakov iz Cerna na tem področju sploh ne bi vedeli, da temna snov obstaja," je dejala.
V Cernu sicer razvijajo tudi nove materiale in tehnologije, ki so uporabni ne le za fiziko, temveč tudi za druge panoge, vključno z medicino. Kot je dejal Andrej Studen s fakultete za matematiko in fiziko, tudi v Sloveniji na področju medicinske fizike sodelujejo vrhunske institucije, kot so Univerzitetni klinični center Ljubljana, Onkološki inštitut ter IJS, ki se med drugim ukvarjajo z naprednimi metodami, kot je protonska terapija za zdravljenje raka.
"Cern že dolgo ponuja edinstveno stičišče za raziskovalce z različnih koncev sveta, kjer se lahko srečujejo in sodelujejo ne glede na kulturne ali politične razlike. Hkrati je tudi pomemben znanstveni center, kjer raziskovalci pridobijo izjemne izkušnje in širijo svoje obzorje," pa je dejal Jernej Fesel Kamenik s fakultete za matematiko in fiziko ter IJS.
Direktor IJS Boštjan Zalar je poudaril tudi pomembnost izmenjave kadrov med Cernom in Slovenijo, ki je že zdaj obsežna. "Raziskovalci z IJS že zdaj pogosto več časa preživijo v Cernu kot v Ljubljani," je dejal. Kot je poudaril, je pomembno, da strokovnjaki iz Cerna ne ostanejo zgolj pri raziskavah, ampak da spodbujajo tudi razvoj gospodarstva. Vrhunska tehnologija, ki jo razvijajo, po njegovih besedah namreč spodbuja nastanek visokotehnoloških podjetij in prinaša dodano vrednost domači industriji.