Akademija znanosti za trajnostni razvoj podpira razmejitev javnega in zasebnega zdravstva

V akademiji, ki združuje visokošolske profesorje, znanstvenike in raziskovalce, predsedstvo pa sestavljajo profesorji, predsednik Niko Toš in člani Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Andreja Gomboc, Vito Turk, Ivan Svetlik in Aleksandra Kanjuo Mrčela, podpirajo zdravnike v njihovih prizadevanjih za pravično plačilo dela glede na delovne rezultate, vlaganje v izobraževanje ter glede na primerljive poklice.

A jih pozivajo, da "v prizadevanjih za osebno dobrobit ne žrtvujejo etičnih načel o skrbi za zdravje vseh skupin prebivalstva, kar se kaže v primerih odhoda osebnih zdravnikov in nekaterih specialistov brez ustrezne zamenjave za tisoče pacientov ter v bolj ali manj odkritem omejevanju dostopa do javnih storitev ter spodbujanju pacientov h koriščenju plačljivih storitev, pogosto pri istih posameznikih".

Predlagajo, da vlada sprejme dodatne dopolnitve zakonov, ki urejajo solidarno financiranje, kakovost v zdravstvu in opravljanje zdravstvene dejavnosti. Med drugim izenačitev pogojev delovanja javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev glede obveznosti, kot so 24-urna nujna zdravstvena pomoč, reševalna služba in druge nujne zdravstvene storitve na primer na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi ter vzpostavitev različnih cen za elektivne in neelektivne storitve ter različno ogrožene bolnike.

Predlagajo izenačitev položaja javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev glede uporabe presežkov prihodkov nad odhodki od opravljanja zdravstvenih storitev iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer dopustnost uporabe presežka za nagrade zaposlenim in prepoved delitve presežka ustanovitelju.

Menijo, da je treba preurediti upravljanje javnih zdravstvenih zavodov tako, da bo zagotavljalo jasno razmejitev poslovodne in nadzorne funkcije pri vodenju in upravljanju javnih zdravstvenih zavodov ter tripartitno sestavo svetov oziroma nadzornih svetov javnih zdravstvenih zavodov, ki bi jih v enakem razmerju sestavljali predstavniki zaposlenih, ustanovitelja in pacientov.

Urediti je treba tudi pravne podlage za horizontalno in vertikalno povezovanje javnih zdravstvenih zavodov kot območnih združenj enot primarne in sekundarne ravni pod enotnim vodenjem neodvisne javne agencije na ravni države, ki zagotavlja učinkovito operativno in razvojno usklajevanje kadrovskih in tehničnih zmogljivosti na ravni regij.

V akademiji predlagajo tudi spremembo enotnega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v proporcionalno dajatev v odstotku zavarovančeve dohodninske osnove in vzpostavitev delovnih normativov kot ene od podlag za nagrajevanje večje storilnosti.

Na področju kakovosti v zdravstvu pa predlagajo vzpostavitev sistema vodenja in upravljanja kakovosti za vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, vključno z ustanovitvijo neodvisne javne agencije za zagotavljanje kakovosti v zdravstvu, ki izvaja nadzorstvene, strokovne, razvojne in regulatorne funkcije na področju zdravstva.

Predlagajo tudi vzpostavitev pogojev za učinkovito preprečevanje varnostnih incidentov pri zdravstveni obravnavi, varstvo pacientov pred preprečljivimi škodljivimi dogodki in varstvo zaposlenih zdravstvenih delavcev pred neupravičenim kaznovanjem zaradi zdravstvenih napak, kadar so posledica neustreznih pogojev dela v neurejenih delovnih procesih, ter postopno uveljavitev obvezne akreditacije ter obvezne letne notranje evalvacije upravljanja sistema kakovosti v vseh zdravstvenih organizacijah, ki izvajajo javno službo, so še zapisali v izjavi.