Na posvetu od znanstvenih dokazov do vključujočih in z dokazi podprtih politik za razvoj
Ljubljana, 29. oktobra - Na posvetu Odprta znanost: od znanstvenih dokazov do vključujočih in z dokazi podprtih politik za razvoj so se ukvarjali s premislekom, kako naj institucije in državljani skupaj pripomorejo k učinkovitejši družbi trajnostnega razvoja. Dogodek je potekal v okviru Meseca znanosti v organizaciji ministrstva in Inštituta za razvoj vključujoče družbe.
"Varnostne in splošne družbene razmere so vse bolj negotove. Možnosti, da se lahko kot posamezniki spopadamo s tako negotovostjo, je vse manj. Zato je nujno krepiti vzajemno sodelovanje in zaupanje med prebivalci, državljankami in državljani ter javnimi institucijami, da skupaj povečamo našo kolektivno odpornost na grožnje in neželene posledice. To je glavni namen našega dogodka v Mesecu znanosti," je uvodoma povedal raziskovalec Bećir Kečanović iz inštituta.
Posvet je po njegovih besedah prispevek tega, čemur zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti pravi odprta znanost, kar pomeni na eni strani profesionalno znanost, na drugi vključevanje skupnosti in novega pojma občanske znanosti. "Gre za pojem, da nekateri povprečni ljudje kot aktivni državljani, ali pa imajo afinitete po znanstvenem raziskovanju, dodajo svoj prispevek k znanosti," je pojasnil. Temu pristopu pravijo od spodaj navzgor ali kaj lahko navadni državljani prispevamo k znanstvenim dognanjem, da nam politika prisluhne.
Predsednica Slovenske filantropije in upokojena otroška psihiatrinja Anica Mikuš Kos je poudarila, da ima v svojo stroki z znanostjo kar veliko problemov, predvsem, ker je ta v dokajšnjem neskladju s stvarnostjo. "Stvarnost se obnaša drugače, kot to trdijo znanstveniki. Veliko trditev je pravzaprav delnih trditev. Obstaja trditev, da so strokovnjaki tisti, ki rešujejo probleme duševnih motenj, pri čemer pozablja moja stroka na dejstvo, da so milijoni ljudi, ki so imeli duševne težave in doživeli najhuje, okrevali, postali na koncu duševno zdravi tudi brez strokovnjakov," je povedala.
Strokovnjaki po njenih besedah vidijo samo svoj prispevek k duševnemu zdravju, ki nedvomno obstaja, ne vidijo pa naravnih virov pomoči, ki so pomagali ljudem. Predvsem je zanimivo, da so strokovnjaki njene stroke rabili desetletja, da so se vprašali, zakaj nekateri ali pa mnogi, ki so doživeli enako, nimajo duševnih motenj. "Kje so tisti zaščitni dejavniki v normalnem običajnem življenju," je vprašala.
Po njenih navedbah je v današnjem času toliko dvomov, nezaupanja v znanost predvsem zato, ker ugotavljamo, da nam ta znanost ne zagotavlja varnosti, dobrobiti, vsega tega kar smo pričakovali. Zaradi tega bi se morala znanost, vsaj družboslovna, po mnenju Mikuš Kos v večji meri povezovati z občansko znanostjo in vzpostaviti sodelovanje s človečnostjo.