Okrogla miza: Vlaganje v znanost narašča, ključen izziv ostaja prenos znanja v gospodarstvo

Ljubljana, 11. novembra - Kljub dobremu raziskovalnemu ekosistemu v Sloveniji ostaja problem v prenosu inovacij v gospodarstvo. Čeprav se vlaganje v znanost in razvoj povečuje, ključne izzive še vedno predstavljajo dolgoročno sodelovanje med gospodarstvom in raziskovalno sfero ter pomanjkanje skupnih strateških projektov, so se strinjali govorci na današnji okrogli mizi.

Ljubljana, Klub Kazina.
Okrogla miza z naslovom Priložnosti in izzivi slovenskega raziskovalnega ekosistema: Kako do inovativne in konkurenčne Slovenije?, ki so jo ob mednarodnem dnevu znanosti za mir in razvoj pripravili Institut Jožef Stefan (IJS), Kemijski inštitut in Univerza v Ljubljani.
Foto: Bor Slana/STA



Rektor Univerze v Ljubljani (UL) Gregor Majdič je poudaril, da slovenski raziskovalni ekosistem dosega vrhunske rezultate na mednarodnem nivoju, vendar vidi ključni izziv v prenosu inovacij v gospodarstvo. Po njegovem mnenju je težava v pomanjkanju dolgoročnih strateških projektov, ki bi lahko prinesli prebojne rezultate.

"Glavni problem vidim v gospodarstvu, kjer ni interesa za dolgoročne projekte, ki bi trajali 10-15 let in bi po tem obdobju prinesli nove prebojne zadeve, dolgoročne inovacije in konkurenčnost," je dejal.

Direktor Instituta Jožef Stefan (IJS) Boštjan Zalar je dejal, da je za uspeh slovenskega raziskovalnega ekosistema ključno sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom ter jasna strateška usmeritev. Po njegovih besedah bi morali v slovenski raziskovalni prostor uvesti bolj selektivno strategijo financiranja, podobno ameriškemu pristopu, ki se osredotoča na projekte z največjim potencialom.

"Namesto da financiramo karkoli, moramo izbrati nišna področja, kjer smo resnično močni," je dejal. Ključna naloga pa je po njegovem mnenju spodbuditi vlaganja v ustvarjanje več tehnološko usmerjenih podjetij, ki bi lahko pripomogla k prenosu raziskav v praktične inovacije.

Novi zakon o znanstvenoraziskovalni dejavnosti in zaveza države k izboljšanemu financiranju po besedah direktorja Kemijskega inštituta (KI) Gregorja Anderluha omogočata razvoj, ki bo prinesel bolj učinkovit, odprt in inovativno usmerjen sistem. Kljub optimizmu pa opozarja, da bo trajalo nekaj časa, da bodo ti premiki prinesli vidne rezultate.

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je ob tem poudaril, da bo Slovenija z vsemi reformami financiranja v nekaj letih dosegla skoraj dva odstotka BDP za raziskave, kar pa je še vedno daleč od držav, kot sta Kitajska s petimi in Južna Koreja s štirimi odstotki.

Kot ključne mehanizme za podporo slovenskemu raziskovalnemu in inovacijskemu ekosistemu je poudaril strateška razvojno-inovacijska partnerstva. Kot je dejal, na ministrstvu že letos načrtujejo razpis v vrednosti 58 milijonov evrov za financiranje teh partnerstev, pri čemer bodo večja sredstva prejeli projekti z višjo lastno udeležbo.

Po mnenju Anderluha slovenske raziskovalne institucije običajno z veseljem sodelujejo z gospodarstvom in podpirajo podjetja pri reševanju specifičnih problemov, kar se je izkazalo kot ključno pri razvoju farmacevtske industrije. Kljub temu pa nekatera podjetja še vedno vidijo raziskovalne skupine kot strošek namesto kot strateško naložbo, kar ovira dolgoročno sodelovanje.

Izvršna direktorica za področje strateškega razvoja in internacionalizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije Marjana Majerič pa kot enega pomembnih izzivov vidi tudi v tem, da vedno več podjetij prehaja v tujo last. "V Sloveniji imamo veliko majhnih in srednje velikih podjetij, ki trenutno razmišljajo o novih investicijah, vendar se hkrati vse pogosteje selijo v tujino, kar omejuje našo avtonomnost in manevrski prostor," je dejala.

Sogovorniki so se strinjali, da je za okrepitev slovenskega raziskovalnega in inovacijskega sistema ključno tudi privabljanje tujih vrhunskih raziskovalcev in uvedba novih podpornih ukrepov, kot so zagonski projekti za mlade raziskovalce. Izpostavili pa so tudi pomembnost sodelovanja Slovenije z mednarodnimi institucijami, kot sta Cern in Evropska vesoljska agencija.

Današnjo okroglo mizo so ob mednarodnem dnevu znanosti za mir in razvoj pripravili IJS, KI in UL.