Okrogla miza: Razlog za nedavne poplave v Španiji tudi posledice podnebnih sprememb

Kot je spomnil raziskovalec v Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi in predsednik podnebnega sveta Žiga Zaplotnik, so dogajanje v zadnjem letu v Evropi zaznamovali ekstremni poplavni dogodki - od poplav v osrednji Italiji do nedavnih poplav v španski pokrajini Valencia, še vedno pa je živ spomin tudi na lanskoletne poplave v Grčiji in Sloveniji.

"Ti dogodki močno sovpadajo z naraščajočo temperaturo površine Sredozemskega morja, ki je trenutno pretoplo za dve do štiri stopinje Celzija," je opozoril. Vse to po njegovih besedah namreč predstavlja neskončen vir vodne pare za izhlapevanje in posledično tudi za močnejše padavine.

Poplave v španski Valenciji pred tednom dni in ponedeljkovo vremensko dogajanje v Barceloni je od blizu spremljal okoljski ekonomist in raziskovalec na Avtonomni univerzi v Barceloni Aljoša Slameršak. "V nekaj urah je na območju Valencie padlo 490 milimetrov padavin. To je nekaj neslutenega, dvakratna količina intenzitete padavin, ki smo jo imeli lani v poplavah v Sloveniji," je orisal dogajanje in pri tem kot glavna dejavnika izpostavil pregrevanje Sredozemlja ter mešanje vlažnega in toplega zraka iz Sredozemlja z zelo hladnim zrakom višje v atmosferi.

Pomembno orodje, ki znanstvenikom omogoča pogled v vremensko dogajanje, so podnebni modeli, ki pa še zaradi kompleksnosti podnebnega sistema še vedno prinašajo omejitve pri napovedovanju ekstremnih vremenskih dogodkov. Po besedah podnebnega fizika in raziskovalca na Univerzi na Dunaju Blaža Gasparinija so ti uporabni pri veliko vprašanjih, kot so denimo dvigi temperatur ozračja.

"Na drugi strani imamo neke druge elemente podnebnega sistema, kot so oblaki in padavine, kjer nam modeli trenutno še ne morejo dati natančnih napovedi," je pojasnil Gasparini. Glede nedavnih ekstremnih padavin v Španiji pa je opozoril, da jih je težko napovedati natančno za več kot nekaj ur vnaprej.

Da je v luči tega zelo pomembno podnebne modele premikati proti še višjim resolucijam, pa je izpostavil Zaplotnik. "Z njimi bomo lahko razrešili vsaj verjetnosti teh ekstremnih padavinskih dogodkov v prihodnosti," je dodal.

Intenziteta posledic podnebnih sprememb je po opozorilih Slameršaka premočrtno povezana s koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi. "Tukaj imamo v bistvu imamo precej veliko neznanko, ki je odvisna od tega, kako se bodo politični ukrepi pač izvajali v prihodnosti," je dejal.

Sodelujoči znanstveniki so na okrogli mizi opozorili tudi na večjo in intenzivnejšo pojavnost drugih ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi. Tjaša Pogačar iz katedre za agrometeorologijo ljubljanske biotehniške fakultete je izpostavila nujnost velikih prilagoditev dela v sektorjih, kot so kmetijstvo, turizem, gradbeništvo, transport in proizvodnja, kjer so ljudje močno izpostavljeni vročini. Posledice vročinskega stresa se po njenih besedah kažejo v padcu produktivnosti in zdravstvenih težav, kot so kronične bolezni ledvic.

Da se vlada zaveda resnosti podnebnih sprememb in tveganj, ki jih te prinašajo, pa je zagotovil državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Ob tem je spomnil, da na ministrstvu še vedno pripravljajo dokončno besedilo podnebnega zakona, ki bo po njegovih besedah postavil temelje za podnebno politiko v državi. Ta mora temeljiti na blaženju podnebnih sprememb oz. zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju nanje.

"Vidimo, da bo večji del bremena moral potekati na lokalni in regionalni ravni, ker bo Slovenija s podnebnimi spremembami soočena različno," je dejal in izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnjem tednu z Združenjem občin Slovenije podpisali dogovor o vzpostavitvi podnebne pisarne. Ta bo v pomoč občinam in regijam za pripravo občinskih ali regionalnih strategij prilagajanja.

Trenutne podnebne politike na ravni države se je dotaknil tudi Zaplotnik. Kot je ocenil, ta nikoli do sedaj še ni bila na "tako visoki ravni, kot je sedaj". "Kar me pa nekoliko manj veseli, pa je, da razen ministrstva za okolje na drugih ministrstvih ne zaznavam podobne ravne ravni ambicioznosti. To pa seveda pomeni, da smo zaradi tega lahko tudi pri nekaterih ukrepih nekoliko v časovnem zaostanku," je bil kritičen.