Nevladniki si želijo širšega sodelovanja na področju digitalne vključenosti

Slovenija se je v nacionalnem načrtu za digitalno desetletje kot edina država članica EU zavezala, da bo do leta 2030 dosegla vse digitalne cilje EU, a komisija v analizi nacionalnega načrta med drugim opozarja na nezadostnost ukrepov za dosego posameznih ciljev, je uvodoma spomnil Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo, ki je organiziral konferenco.

Komisija med drugim Slovenijo opozarja na nizek delež prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi spretnostmi in na počasnejši napredek pri pokritosti države z gigabitno infrastrukturo. Slovenija mora sicer do 2. decembra pregledati in prilagoditi strateški načrt.

Glede senčnega poročila je Delakorda izpostavil štiri zaključke. "Ugotavljamo, da je Slovenija aktivna in izvaja večino ukrepov v nacionalnem strateškem načrtu, ki se nanašajo na digitalno opismenjevanje in digitalno infrastrukturo," je dejal. Je pa kot izziv navedel, ker še ni konkretnih uradnih podatkov o učinkih teh ukrepov, zato bi po njegovi oceni potrebovali celostno evalvacijo.

Poročilo navaja tudi, da bi bilo treba v ukrepe digitalnega opismenjevanja v večji meri vključiti etične vidike in človekove pravice ter da je treba izboljšati vladanje na področju politike digitalne preobrazbe. "Ni dovolj, da imamo strategijo digitalna Slovenija 2030, rabimo tudi akcijski načrt, ki bo sledi tej krovni strategiji," je na konferenci Digitalna preobrazba Slovenije po meri trga, birokracije in tehnologije ali po meri človeka in skupnosti? menil Delakorda.

Z njim je soglašal tudi Andrej Jus iz Mestne zveze upokojencev Ljubljana. "Nobena strategija nam ne bo pomagala, če nimamo akcijskega načrta in partnerjev," je bil jasen. Kot je dejal, pogreša raziskavo, kaj starejši menijo o digitalni preobrazbi in kaj potrebujejo ter ali se jim bo s tem izboljševala ali poslabšala kvaliteta življenja. "Digitalizacija ne more nadomestiti osebnih stikov," je opozoril.

Nevladne organizacije si, kot je bilo slišati danes, želijo večjo vključenost pri snovanju rešitev in predlogov že od začetka procesa načrtovanja. "Nevladne organizacije so velikokrat spregledane," je bila jasna Sabina Belc iz Mladinskega sveta Slovenije. Med bistvenimi pobudami za vključujočo in trajnostno digitalno prihodnost mladih med drugim vidi vključevanje digitalnih tehnologij v demokratične procese in popolno digitalizacijo postopkov za vključevanje v študentske domove.

Predstavnik Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo v svetu vlade za digitalno preobrazbo Kristijan Tkalec je med drugim menil, da bi k bolj celostnim rešitvam digitalizacije pripomoglo vključevanje odprtokodne programske opreme in storitev po principu javni denar javna koda, s čimer bi zmanjšali izključenost dela prebivalstva, znižali stroške digitalizacije in povečali možnost za inovacije na področju digitalnih rešitev.

Sabina Janičijević iz Baletrine pa je prestavila pobudo za Digitalno središče nevladnih organizacij. "Želja je, da se vzpostavi digitalno središče, ki bo celostno naslavljalo potrebe nevladnih organizacij v povezavi z digitalno preobrazbo in ustvarjanje tehnoloških ter socialnih inovacij, ki so v javnem interesu," je dejala Janičijević. Kot ambicijo središča je navedla tudi spodbujanje čezsektorskih partnerstev z ostalimi deležniki in krepitev vključujoče digitalne preobrazbe, kar bi po njeni oceni prispevalo k večji digitalni odpornosti in suverenosti nevladnega sektorja ter podpiralo profesionalizacijo nevladnikov.