Raziskovalca IJS pridobila projekta ERC na temo kvantne svetlobe in kozmičnih žarkov
Ljubljana, 3. decembra - Raziskovalca Instituta Jožef Stefan Matjaž Humar in Andrij Tihonov sta uspešno kandidirala na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC). Humar bo v svojem projektu razvijal nove vire kvantne svetlobe v mehki in biološki snovi, Tihonov pa bo poskusil natančno zaznati kozmične žarke pri najvišjih energijah. Za oba je to že drugi ERC-projekt.
Rezultate razpisa ERC je danes objavila Evropska komisija. Na razpis je prispelo kar 2313 prijav z vsega sveta, za financiranje pa so jih izbrali 328. Med izbranimi projekti sta edina dva za Slovenijo prejela raziskovalca na IJS Humar in Tihonov. Kot so sporočili z IJS, gre za vrhunska znanstvenika, saj sta oba pred tem že pridobila tudi projekta ERC za začetek samostojne raziskovalne kariere.
Nova projekta bosta raziskovalca izvajala na Institutu Jožef Stefan (IJS), ki ima zdaj kot gostujoča ustanova že 10 raziskovalnih ERC-projektov in tokrat tudi prvega na področju znanosti o vesolju, so na IJS zapisali v sporočilu za javnost.
Matjaž Humar, ki je vodja Laboratorija za biološko in mehko fotoniko ter kvantno optiko na odseku za fiziko trdne snovi IJS, je pridobil projekt v višini dobrih 2,3 milijona evrov. Cilj petletnega projekta z naslovom Kvantni izvori svetlobe iz mehke in biološke snovi (SoftQuanta) je razvoj doslej še neobstoječih virov kvantne svetlobe v mehki in biološki snovi.
Z raziskovalnim projektom želi skupaj s svojo skupino razvijati vire kvantne svetlobe na osnovi tekočih kristalov. Podobno kot je pri tekočekristalnih zaslonih (LCD) lahko spreminjati svetlost in posledično barvo posameznih slikovnih elementov, bodo sedaj prvič lahko spreminjali tudi kvantne lastnosti svetlobe. Z drugimi besedami, razvili bodo kvantni LCD.
V projektu pa bodo uporabili tudi enofotonske vire svetlobe v bioloških materialih za nove aplikacije, kot sta označevanje celic in izdelava povsem biološkega enofotonskega vira.
Novi kvantni svetlobni viri, ki bodo razviti v projektu, bodo imeli pomemben vpliv na kvantno zaznavanje, slikanje, komunikacije in celo na kvantno računalništvo. Projekt ima tako potencial, da radikalno preoblikuje področje kvantne optike, so navedli.
Humar je kot prvi v Sloveniji najprej dobil projekt ERC za začetek samostojne raziskovalne kariere, s katerim je preučeval interakcije med laserji in celicami, zdaj pa še za utrditev samostojne raziskovalne kariere. Na začetku letošnjega leta je pridobil tudi manjši ERC-projekt za potrditev koncepta raziskav s področja bioloških laserjev.
Andri Tihonov pa je ukrajinski astrofizik, ki je doktorat znanosti pridobil v Sloveniji. Podoktorsko raziskovanje je opravljal v Švici, kjer je izvedel tudi ERC-projekt za začetek samostojne raziskovalne kariere.
Z novim petletnim ERC-projektom, vrednim dva milijona evrov, pa bo svoje raziskovanje nadaljeval v Sloveniji. Cilj raziskovalnega projekta z naslovom Neposredno zaznavanje PeV galaktičnih kozmičnih žarkov v vesolju (PeVGALAXY), je prvič natančno zaznati kozmične žarke v vesolju na najvišjih energijskih ravneh, kar bo znanstvenikom omogočilo natančno določiti izvor najmočnejših zvezdnih eksplozij v naši galaksiji.
Kozmični žarki so najbolj energični delci v vesolju, katerih energije so milijon krat večje od tistih, ki jih proizvedejo celo najnaprednejše naprave, ki jih je izdelal človek, kot je na primer veliki hadronski trkalnik v Cernu. S prelomnimi meritvami kozmičnih žarkov želi projekt razrešiti še eno od velikih skrivnosti sodobne znanosti - naravo temne snovi. Ta skrivnostna sestavina vesolja predstavlja večino njegove mase, vendar se še vedno izmika neposrednemu odkrivanju.