Onkologinja Simona Borštnar: Virusna terapija ni nadomestilo za standardna zdravljenja raka dojk

Kot so poročali v reviji Nature, se je hrvaška virologinja Beata Halassy odločila za samoiniciativno zdravljenje s tehniko, imenovano onkolitična viroterapija, pri kateri se virusi uporabljajo za uničenje rakavih celic.

Primer odpira pomembna etična vprašanja, saj bi lahko razkritje njenega zdravljenja spodbudilo druge bolnike k preizkušanju alternativnih in nepreverjenih terapij, kar pa lahko prinese resna tveganja za zdravje.

Eksperimentalne metode zdravljenja so po besedah Borštnar za bolnike namreč pogosto privlačne. "Včasih, kot v primeru hrvaške znanstvenice, lahko take terapije pokažejo rezultate. Vendar se tega nikakor ne sme prenesti kar v klinično prakso, saj uporabljena metoda ni standardizirana in ni potrjeno varna za širšo uporabo," je opozorila.

Pretirana medijska pozornost okoli uspeha hrvaške znanstvenice po besedah Borštnar zato javnosti, predvsem pa bolnikom lahko zelo škodi. "Takšna pozornost vzbudi lažno upanje v čudežno zdravilo in odvrne bolnika od preskušenega zdravljenja," je dejala.

Ob tem je poudarila, da se zdravljenje raka vedno prilagodi glede na značilnosti tumorja, obseg bolezni in zdravstveno stanje bolnikov. Pogosto gre za kombinacijo kirurškega posega, obsevanja in sistemskega zdravljenja, kot je kemoterapija, hormonska in tarčna terapija ter imunoterapija.

Tudi Halassy samo z virusi ni pozdravila raka, kot lahko zavajajo nekateri naslovi člankov, temveč je z njihovo pomočjo zgolj zmanjšala in zmehčala tumor, kar je nato omogočilo kirurško odstranitev. Po operaciji pa je zdravljenje nadaljevala standardno tarčno terapijo z zdravilom trastuzumabom.

"Čudežnih zdravil torej ni, so pa dobra in odlična zdravila, s katerimi iz leta v leto povečujemo delež ozdravljenih bolnikov," je izpostavila.

Interpretacija, da lahko zgolj virusna terapija pozdravi raka in nadomesti standardna zdravljenja, po njenem mnenju spada med lažne novice. "Bo pa morda v prihodnosti res postala ena od možnosti zdravljenja pri določeni skupini bolnikov z rakom dojk," je še dodala.

Za zdravljenje na voljo dobra registrirana zdravila

Po besedah Borštnar imajo bolnice in bolniki z rakom dojk dobre možnosti zdravljenja z registriranimi zdravili, ki so bila preizkušena v kliničnih raziskavah. Od 90. let prejšnjega stoletja je težišče na razvoju različnih tarčnih zdravil. Več kot dve desetletji se pri raku dojk v nekaterih primerih uporablja tarčno zdravilo trastuzumab.

"Ogromno novih zdravil pa je trenutno tudi v zadnji, tretji fazi kliničega preskušanja. Tudi v Sloveniji se vključujemo v različne mednarodne raziskave z novimi zdravili. Trudimo pa se tudi z lastnimi raziskavami," je dejala.

Trenutno pri raziskavah raka dojk onkološki inštitut sodeluje z Medicinsko fakulteto in Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani, kjer so razvili metodo za pripravo avtolognega cepiva proti trojno negativnem raku dojk, ki spada med najbolj agresivne in najbolj zahtevne.

Protokol za izvedbo raziskave, kot je izpostavila, Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke zaenkrat še ni potrdila, zato z raziskavo še niso pričeli.

"Postopki za vključitev bolnikov v raziskavo so dolgi in zapleteni, saj je varnost bolnikov vedno na prvem mestu," je poudarila Borštnar.

V naslednjih letih se, kot je dejala, globalno napoveduje najhitrejša rast števila novih zdravil za onkologijo, od tega največ prav za raka dojk, ki glede na obsežnost in kompleksnost po njenih besedah prevzame tudi največji delež finančnih sredstev med zdravili za vsa terapevtska področja skupaj.

"Dobra novica je, da v Sloveniji v zadnjih letih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije relativno hitro razvrsti vsa nova zdravila, tako da je dostopnost zdravil za naše bolnike zelo dobra in celo precej boljša, kot v nekaterih ekonomsko močnejših zahodnih državah z znatno višjim bruto družbenim proizvodom," je izpostavila.

Tudi terapija z virusi kljub izzivom obetaven pristop k zdravljenju več vrst raka

Kljub nekaterim izzivom pa tudi onkolitični virusi predstavljajo obetaven pristop k zdravljenju več vrst raka. "Številni virusi, kot so adenovirus, reovirus, virus ošpic, herpes simplex, virus atipične kokošje kuge in virus vakcinije, so se in se še vedno klinično preizkušajo kot onkolitiki. Glede na podatke iskalnika kliničnih raziskav pa trenutno pri raku dojk v svetu poteka 11 raziskav z onkolitičnimi virusi, večinoma z virusom herpes simplex," je dejala.

Prvi odobreni onkolitični virus, RIGVIR, so leta 2004 odobrili v Latviji za zdravljenje melanoma, vendar je bila njegova registracija kasneje preklicana. Na Kitajskem se od leta 2005 uporablja adenovirus H101 za uporabo v kombinaciji s kemoterapijo za zdravljenje raka glave in vratu, medtem ko je v Evropi in ZDA edini odobren talimogen laherparepvek za zdravljenje melanoma.

Virusi priložnost tudi na številnih drugih področjih

Virusna terapija pa obeta tudi onkraj onkologije, je pojasnila virologinja in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar. Prednost te terapije je, da omogoča ciljno zdravljenje in prilagodljivo uporabo pri različnih monogenskih boleznih, med katerimi so tudi nekatere redke bolezni in oblike raka.

Kljub številnim raziskavam tovrstne terapije še niso v obsežni uporabi, obstajajo pa nekateri uspešni primeri njihove učinkovitosti, je dejala Ravnikar. Slovenski strokovnjaki so denimo sodelovali pri razvoju prvega genskega zdravila za spinalno mišično atrofijo, ki ga je leta 2019 kot prvi otrok prejel deček Kris.

Virusi igrajo ključno vlogo tudi v imunoterapijah, kot je CAR-T terapija za krvne rake, pri zdravljenju bakterij, odpornih na antibiotike, ter so temelj za razvoj sodobnih cepiv, kot so cepiva proti covidu-19.

Ravnikar pri tem opozarja, da je razvoj teh terapij dolgotrajen in drag, a da Slovenija s številnimi odličnimi raziskovalnimi ustanovami in podjetji ostaja pomemben igralec na tem področju. "Ključno je, da se med seboj povežemo," je še poudarila.