Strokovnjaki na Dnevu Aris 2024 poudarili pomembnost povezovanja znanosti in gospodarstva za inovacijski preboj

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je poudaril, da je ključno raziskovalce spodbuditi, da že pri temeljnih raziskavah razmišljajo o njihovi potencialni uporabi. Pri tem je izpostavil potrebo po vključevanju industrije, kjer bi predstavniki gospodarstva svetovali raziskovalcem o smereh razvoja in možnostih za aplikacije njihovih idej. Pozdravil pa je delovanje Arisa, ki s svojo reorganizacijo pomembno prispeva k povezovanju znanstvene in gospodarske sfere.

Direktorica Arisa Špela Stres je kot pomemben dosežek agencije izpostavila vključevanje različnih deležnikov v razprave o ukrepih, kar omogoča boljše usklajevanje strategij in doseganje skupnih ciljev. "Med drugim smo omogočili javno obravnavo osnutkov naših razpisov in s tem zagotovili, da vsi prispevajo svoje predloge in pripombe," je dejala.

Direktorica podjetja LOTRIČ Metrology Maja Brelih je opozorila na izziv razkoraka med počasnejšimi procesi znanstveno-raziskovalne sfere in hitrim tempom gospodarstva. Predlagala je več ciljnih spodbud za prebojne inovacije, kot so nagrade, ki bi motivirale podjetja in raziskovalce za dolgoročno sodelovanje.

Slovenija mora graditi konkurenčnost na kakovosti, ne ceni, in ustvariti kulturo, ki sprejema tudi tveganje in neuspehe kot del inovacijskega procesa, pa je dejal sekretar strateškega sveta za gospodarstvo ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport Jernej Štromajer. Podprl je idejo o krepitvi podpore startup podjetjem, vlaganjem tveganega kapitala in hitrejši digitalizaciji postopkov.

Rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar ključ za izboljšanje sodelovanja znanstvene in gospodarske dejavnosti vidi tudi v vključevanju gospodarstva neposredno v visokošolske procese. Priložnosti vidi tudi v pilotnih projektih, ki jih financira ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije prek Načrta za okrevanje in odpornost. Ti projekti omogočajo razvoj mikrodokazil v sodelovanju z različnimi deležniki ter spodbujajo medsebojno sodelovanje, je dejala. Dodala je, da Slovenija kljub svoji majhnosti pogosto ne izkorišča vseh priložnosti za sodelovanje.

Za inovacije so sicer še vedno nepogrešljive temeljne raziskave, pa je poudaril predsednik Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS) Andrej Pančur. Slovenija je po njegovih besedah premajhna, da bi bila vrhunska na vseh področjih, a se lahko osredotoči na tista z največjim potencialom, kjer je možno močno sodelovanje med raziskovalnimi inštituti in gospodarstvom.

Prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru Dean Korošak je izpostavil specifična področja, na katera se osredotočajo raziskovalci na univerzi, kot sta umetna inteligenca v biomedicini in dediščinska znanost. Na Univerzi v Novi Gorici pa so zaradi pomanjkanja motivacije raziskovalcev za aplikativne raziskave ustanovili Center zelenih tehnologij, kjer strokovnjaki osredotočeno delajo na prenosu inovacij iz laboratorijev v prakso, je izpostavil prorektor univerze in direktor centra Matjaž Valant.

Na razpravi so govorci izpostavili potrebo po hitrejših postopkih za financiranje inovacij, vključevanju mednarodnih strokovnjakov ter povečanju podpore mladim raziskovalcem, predvsem na področju gospodarstva.