Ljubljanska filozofska fakulteta v študijskem letu 2024/25 opozarja na pomembnost ohranjanja dediščine

Po besedah prodekana Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL) za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno dejavnost ter vodje projekta Leto dediščine, leto navdiha Saša Jeršeta je glavni namen projekta promocija znanstvenega in raziskovalnega dela fakultetnih disciplin, kot so etnologija, zgodovina, antropologija, literarna zgodovina, arheologija in umetnostna zgodovina, ki se osredotočajo na raziskovanje dediščine.

"Poleg predstavitve znanstvenih spoznanj želimo poudariti tudi našo odgovornost, da kot znanstveniki in državljani opozarjamo na aktualne izzive pri ohranjanju dediščine, ki je zaradi različnih dejavnikov vse bolj ogrožena," je dejal za STA.

"Dediščina nam lahko služi kot trajni vir navdiha, zato smo leto posvetili tudi njenemu navdihujočemu potencialu in ga podnaslovili tudi leto navdiha," je dodal.

S projektom na fakulteti tako želijo okrepiti zavedanje družbe, da je dediščina pomembna. Renata Novak Klemenčič z oddelka za umetnostno zgodovino je danes na okrogli mizi, na kateri so predstavili projekt, opozorila predvsem na ogroženost materialne dediščine, predvsem stavb, parkov, arheoloških najdišč, naselij.

"Tam, kjer je veliko denarja, se stare hiše nadomeščajo z novimi, stare objekte se na neprimeren način integrira v nove ali povsem predela, ne pazi se na ohranjanje materialnosti. In prav to je tisti segment, ki ga lahko bistveno spremenimo z znanjem in s spreminjanjem javnega mnenja," so njeno izjavo povzeli v sporočilu za javnost.

Kot je poudaril Matija Črešnar z oddelka za arheologijo, so potrebni premisleki glede tega, kaj je in na kakšen način je treba ohranjati, da ne bi v prihodnosti obžalovali izgube dragocenih virov o preteklosti. Po njegovem mnenju ne le arheologija oz. arheološka dediščina, temveč kulturna dediščina v širši javnosti pridobiva na pomenu, pri čemer imajo nezanemarljiv pomen tudi rezultati sodobnih interdisciplinarnih raziskav.

Urška Perenič z oddelka za slovenistiko je kot kulturno dediščino predstavila literaturo. "Bistveni segment literarnega arhiva v mojem pogledu predstavljajo zapuščine klasikov slovenske književnosti, kamor sodijo stotine arhivskih škatel, map, zvezkov, dnevnikov, pisem, rokopisov ipd., za katere je in bo pomembno ravno njihovo ustrezno in kontinuirano obravnavanje," je povedala.

Rajko Muršič z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo pa je dejal, da bi morale imeti pri varovanju kulturne dediščine pomembnejšo besedo dediščinske skupnosti. "V času zadnjega investicijskega cikla, po zadnji gospodarski krizi, smo izgubili morda največ enot kulturne dediščine, tako v mestnem okolju kot, morda še bolj, na podeželju. Zato je opozarjanje na pomen podedovanih javnih vrednot toliko pomembnejše," je opozoril.

Program projekta Leto dediščine, leto navdiha so na fakulteti, kot je predstavila Novak Klemenčič, zastavili interdisciplinarno in internacionalno. K sodelovanju so pritegnili tudi druge fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalce z drugih slovenskih univerz in institucij. V program so vključena tudi vabljena predavanja gostov iz tujine in številni posveti, ki so jih pripravili posamezni oddelki.

Okrogle mize pa naslavljajo različne probleme pri razumevanju in ohranjanju dediščine in omogočajo srečanje različnih disciplin in zainteresirane javnosti. Za popularizacijo dediščine bodo poskrbeli tudi s pogovori z lokalnimi skupnostmi širom Slovenije in s kratkimi vodenimi ogledi dediščine.