Strokovnjaki na posvetu opozorili na pomanjkanje strategij za trajnostni energetski prehod Slovenije
Ljubljana, 1. decembra - Na posvetu o energetski prihodnosti Slovenije, ki je v začetku novembra potekal na SAZU, so strokovnjaki poudarili nujnost uporabe vseh znanih načinov pretvorb energije za dosego podnebne nevtralnosti. Strinjali so se, da je za energetski prehod nujno strateško načrtovanje, pri tem pa opozorili na pomanjkanje nacionalnih strategij.
Posvet so organizirali Svet za varovanje okolja, Svet za razvoj in Svet za energetiko pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v sodelovanju s Podnebnim svetom RS.
Dušan Plut iz Sveta za varovanje okolja SAZU je v svoji predstavitvi poudaril nujo po prepolovitvi porabe primarne energije na prebivalca, čim manjšem povečanju porabe električne energije, opustitvi rabe fosilnih goriv in rabe jedrske energije ter nujo po pretehtani rabi obnovljivih virov energije. Ti ukrepi predstavljajo tudi ključne trajnostne gradnike energetskega prehoda Slovenije do leta 2050.
Andrej Senegačnik in Uroš Stritih s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani sta opozorila na iluzijo, da lahko Slovenija doseže razogljičenje do leta 2050 zgolj z obnovljivimi viri, brez celovitega premisleka in strateškega načrtovanja.
Kot so poudarili strokovnjaki, v državi nimamo nacionalnih strategij in tudi ne nacionalnega strateškega dokumenta. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) po njihovih navedba ni strateški dokument, ampak je del energetske politike EU. Cilj dokumenta bi moral po besedah Draga Babiča iz Sveta za razvoj SAZU biti razogljičenje proizvodnje električne energije in gospodarstva, ob hkratni zagotovitvi zanesljive oskrbe z električno energijo in stabilnega elektroenergetskega sistema ob konkurenčnih cenah za odjemalce. Vendar pa NEPN teh ciljev ne izpolnjuje.
V državi tudi nimamo popolnih analiz možnih energetskih scenarijev. Po mnenju strokovnjakov pa moramo le na osnovi njihovega ovrednotenja določati smeri razvoja energetike.
Slovenija ima sicer pomemben potencial na področju geotermalne energije. Mihael Brenčič z Geološkega zavoda Slovenije je poudaril, da lahko geotermalna energija pomembno prispeva k ozelenitvi sektorja ogrevanja in hlajenja. "Razumevanje stanja plitvih geotermalnih virov je dobro, izboljšati moramo poznavanje globokih geotermalnih virov," je navedel.
Naravne danosti v državi, kot so zapisali, sicer ne omogočajo energetske samozadostnosti. Zaradi tega je potrebno intenzivno vključevanje v regijske in mednarodne energetske trge ter sodelovanje na vseh z energetiko povezanih področjih, so poudarili.
Kot so dodali, je treba določiti tudi, kako in do katere mere smo sposobni kot država financirati projekte, in kakšne so njihove koristi ter bremena. Preozke finančne analize lahko privedejo do ekonomsko neoptimalnih odločitev za energetski sistem, je poudaril Jonas Sonnenschein iz Umanotere - Slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Po mnenju govorcev je zato nujna ocena tveganja predlaganih projektov.
Strinjali so se, da je ravnanju z energijo treba posvetiti prvenstveno skrb in jo vključiti v vse segmente preoblikovanja energije. Stopnjo učinkovitosti rabe energije je treba spodbujati finančno, tudi s subvencijami, pri tem pa poudarjeno uporabljati nacionalno znanje in tehnologije, ki jih obvladujemo.
"Obdobje, v katerem smo, ocenjujemo kot obdobje energetske revolucije. V tem času moramo spreminjati razmišljanja in postaviti temelje za nove paradigme razvoja družbe ter z njo tudi energetike," so še poudarili.