Na KI predstavili novo knjigo o življenju pokojnega kemika Dušana Hadžija
Ljubljana, 4. decembra - Na Kemijskem inštitutu (KI) so danes predstavili novo knjigo Dušan Hadži, življenje kemika. Knjiga v izdaji KI osvetljuje bogato življenje pokojnega akademika Dušana Hadžija (1921-2019), ki je na KI deloval tudi kot vodja laboratorija za strukturno kemijo in je pomembno vplival na razvoj slovenske kemijske znanosti in znanosti nasploh.
S knjigo, ki je izšla pet let po njegovi smrti, želijo avtorji ohraniti in se pokloniti spominu na njegovo znanstveno udejstvovanje, so sporočili s KI. Kot raziskovalec se je Hadži posvečal predvsem vodikovi vezi. Po besedah direktorja KI Gregorja Anderluha pa je bil med drugim zaslužen za uvajanje naprednih metod, kot je jedrska magnetna resonanca.
Izkazal se je tudi kot visokošolski učitelj, izvrsten mentor študentom pa tudi kot uspešen organizator mednarodnih znanstvenih konferenc. Posebno vlogo je odigral tudi s svojo daljnovidnostjo, sposobnostjo povezovanja različnih raziskovalnih področij in vplivom na odnos slovenske politike do znanosti, so v sporočilu za javnost dodali pri KI.
Spomine na Hadžija kot izjemnega znanstvenika so danes na okrogli mizi obujali tudi sodelavci KI, ki so z znanstvenikom tako ali drugače sodelovali pri raziskovalnem delu.
Boris Orel, ki je v knjigi prispeval poglavje V iskanju vodikove vezi, se Hadžija spominja kot profesorja kemije, ki je ponujal zanimive teme za diplomske naloge.
Jure Zupan, ki je prispeval poglavje Prispevek k interdisciplinarnosti študija in raziskav v kemiji, Hadžija omenja kot nekoga z veliko razumevanja in podpore za nova raziskovalna področja.
Janez Plavec, ki je prispeval poglavje Pobudnik razvoja NMR spektroskopije na Kemijskem inštitutu pa je poudaril, da je Hadži v Sloveniji uvedel več pomembnih smeri raziskav. Izpostavlja tudi, da Hadži ni imel le vizije kako razvijati raziskovalno dejavnost. "Zanj vrednota ni bila le to, da investiramo v raziskovalno infrastrukturo, ampak tudi v ljudi in njihovo znanje," je dejal.
Na okrogli mizi je sodeloval tudi Jernej Stare, ki je bil Hadžijev zadnji neformalni doktorand. Sam se ga spominja tudi po njegovi hudomušnosti. "Zelo zanimiv se mi je zdel tudi njegov ustvarjalni nered, ki ga je imel v svojem inštitutskem kabinetu," se je spominjal.
Prav ta kabinet je bil navdih tudi vnuku Sanu Hadžiju, ki je v knjigo prispeval poglavje o spominih na deda. "Z izjemo velike količine papirjev njegova pisarna ni imela prav veliko skupnega z običajnimi pisarnami, bolj je spominjala na kabinet kakšnega profesorja z Bradavičarke," je opisal San Hadži, ki je sicer tudi sam znanstvenik na področju fizikalne kemije.
Kot pomenljivo je izpostavil tudi dedovo misel, da "za znanost potrebuješ dober nos in sposobnost opazovanja, predvsem pa veliko trme".
Avtorji knjige so Boris Orel, Gregor Anderluh, Marko Dolinar, San Hadži, Jože Grdadolnik, Jože Kobe, Ivan Leban, Janez Plavec, Tomaž Šolmajer, Jure Zupan in Marjan Žiberna, ki je tudi izvršni urednik knjige.